Ker je bil članek spisan dober teden nazaj, si boste za razumevanje napisanega pač morali priklicati tiste tople dni, obarvane z različnimi jesenskimi barvami, ki jih danes ni več za čutiti, ker nas jezacumprala zimska smrdila.
To nedeljo sem preživela v prečudoviti družbi Jureta, Pikite, Ata Smrka in našega Malega zloglasnega graškogorskega terierja.
Velikonočno karavano tokrat pot popelje preko mostu, ki povezuje naš svet s tistim oddaljenim kanjonom, kjer se čas kljub vrvežu ljudi, bučanju vode, spomladansko razigranemu ter vzradoščenemu petju ptic in šepetu vetra, ki se poigrava s krošnjami listnatih dreves ob… Preberi več
Bliža se dan “D”, ki se ga eni veselijo, drugi otepajo, tretjim pa je ravno do …., zato smo se pod mentorstvom našega vedno razpoložljivega in ustrežljivega Mija podale v skalo, da bi uprizorile reševanje soplezalca v malo bolj realnih… Preberi več
Peca! Osvajalka src z belim obličjem in deviškimi kotički, ki jih vsaj v zimskem času ne uspe obhoditi in pregaziti ravno vsak junak.
Po preplesani noči in ne ravno rekordnih urah spanja… me božiček Apat tistega sobotnega jutra nabaše na sanke in že jo iz v meglo potopljene Ljubljanike mahneva Goltem naproti… normalno, da so ostali že nestrpni od čakanja na naju, in… Preberi več
ŠAO Velenje