Sobotni dan smo začeli zelo rano. Kot bi rekel Sašo, ko rano rani, rano dan zaj…. Mi smo ga preživeli prav fenomenalno. Malo pred šesto smo že bili na parkirnem prostoru v Tamarju in pakirali vso potrebno opremo za plezarijo v nahrbtnike. Čez Mali kot smo jo mahnili proti Jalovcu. Pot se je začela strmo vzpenjati, melišče pod steno Šit nam je požiralo naše korake. Nekje po dveh urah in pol hoje smo se dvignili iz megle in prispeli do vstopa v Hornovo smer, v severovzhodni steni Jalovca. Spada med najbolj znane klasične smeri v naših gorah.
S skupnim posvetovanjem smo vstopili v smer in prvi raztežaj splezali nenavezani, saj je bil ocenjen s slabo trojko. Ko smo prišli do plošč, smo zabili prve kline in dve navezi; Alen in Erik, ki je opravljal izpitno turo za alpinista, ter Maček in Tanja in začeli s plezanjem. Tudi ta raztežaj je bil dokaj lahek in nas je popeljal do značilnega kamina, nato pa skozi žleb na teraso Kegljišča. Prečili smo jo levo navzgor, tukaj je orientacijsko zelo zahtevno. Nato po policah in nekaj ploščah navzgor do lope. Tukaj plezamo trojke in štirke.
Zadnji oz. predzadnji raztežaj je bil najtežji. Plezanje je bilo po kaminu oz. zajedi. V spodnjem delu je svež skalni odlom in je nekaj metrov zelo težavnih, zato je ocenjen z V A0.
Prišli smo do znamenitega Jalovčevega okna, vstopili skozenj in nadaljevali pot proti vrhu čez Jalovčevo Streho. Tu je smeri konec, do vrha pa je še približno 1 uro hoda.
Na vrhu so že malicali planinci katerim se pridružimo saj so naši želodčki že pošteno lačni. Med malico zagledamo kako se čelada nekega planinca kotali po pobočju navzdol. Vsi jo opazujemo in govorimo, se bo ustavila, se ne bo ustavila? Na srečo se čelada ustavi. Naš junak Alen hiti po njo in jo vrne planincu. Na koncu nas starejša gospa povabi na Cviček v njihov kevder nekam na Dolenjsko. Sprejmemo povabilo in se začenjamo spuščati proti dolini.
Sestop nas vodi po zavarovani plezalni poti, nato po melišču, po travniku, kjer nas pozdravljajo ovce. Fantje imajo zelo bujno domišljijo, te ovce, ko bi vedele koliko govora je bilo o njih in o ovčjem spolnem življenju. Ves čas nas izmenoma spremljata sonce in megla. Ko prispemo na Kotovo sedlo zagledamo bivak, ki si ga ogledamo.

Je zelo lepo opremljen. Se splača preživeti noč v njem, še posebej v dobri družbi! Mi pa že hitimo naprej proti koči na zasluženo pivo, analizo in počitek. Za nami je fizično naporen dan a vendar prijeten za dušo.
Danes je nedelja, nov dan, nova zgodba. Planirana je bila takole. Alen pelje nekoga na izpitno turo za alpinista v Hudičev steber v Prisojnik. Midva z Mačkom pa plezava v Mali Mojstrovki. Vendar ni šlo vse po načrtu, saj nama jo je zagodla megla. Zato se odločiva, da dan preživiva na plezališču v Trenti in obiščeva izvir Soče.
Je lepo je plezati, si je pa lepo tudi ogledati naravne znamenitosti, ki jih v Sloveniji ni malo. Midva sva si ogledala dolino Trente, izvir Soče, kjer je kristalno čista zeleno-modra voda. Vidi se v globino par metrov. Voda v svojem toku teče po naravnih toboganih, dela slapove, na kamenju se zarašča mah živo zelene barve. Ob vseh lepotah narave se za trenutek ustavi čas, naužiješ se barv, vsaj jaz, saj mi je zelena še posebej pri srcu. Nato odideva do naslednje destinacije – plezališča v Trenti. Na TIC Trenta poiščeva vse potrebne informacije za dostop do plezališča. Zlahka ga najdeva in okrog enajstih že plezava. Okolje je izredno lepo in primerno tudi za družine z otroki saj je okoli balvanov trava, malo nižje pa teče Soča. Ocene v plezališču so kar konkretne, sploh severna stran, ki je cela malo previsna. Poštena plezarija. Splezava devet smeri in čas naju že preganja, saj smo zmenjeni z Alenom okrog štirih ko naj bi bil nazaj s plezanja v Hudičevem stebru.

–> sprednja stran stene, kjer prevladujejo ocene od 4 do 6a <–

–> severna stran, od 6a do 6c+ <– –> balvan s klopco na vrhu kjer je odličen kraj za meditacijo <–
Pod Vršičem na koči ob Gozdu končamo našo vikendaško potepanje. Tam srečamo Katjo, ki je ravno tako preživela vikend v Julijcih. Z lepimi vtisi, zadovoljni in seveda utrujeni odrinemo proti Velenju.
LP
ŠAO Velenje




