ŠAO VelenjeZadnjo počitniško soboto sva jo s Sašom mahnila na Okrešelj in dalje proti Mali Rinki kjer sva splezala Vzhodno smer.
Ker je Mijo v prejšnjem članku tako lepo vse opisal in tudi orisal mi spet ne preostane dosti drugega kot da prilepim par slik, ki so – mimogrede – prav krasno izpadle kljub temu, da so bile narejene z mobitelom in napišem nekaj skopih stavkov.
Z Okrešlja sva štartala precej pozno in bolj kot ne vso pot proti Turskemu žlebu z mislimi pri obiskovalcu, ki sva ga srečala zjutraj pri bajti. Ja, dobro jutro nama je voščil sam presvetli črni gad, ki nama je pokazal kako zna biti glasen kadar je potrebno. Brrrrr. Seveda ga je najina bližina prav tako vznemirjala kot je naju njegova zato jo je preden sem uspela usposobit telefon in ga poslikat ušel. Tako, dokazov nimam, lahko pa verjamete na besedo :). Sicer pa menda tam pod Okrešljevim domom živi kar cela družinica.
Okoli 10 h sva šele prispela do žleba se povzpela po jeklenih štengah do vstopa v smer in opazila, da nisva sama.
Štartala sva v pretežno jasnem in zmerno toplem vremenu, ko pa sva – nekje na polovici poti – dohitela najina predhodnika v smeri se je vreme popolnoma pokvarilo.
Megla nas je hitro dosegala temu primerno se je pa tudi ohladilo. Do cilja smo se malo prehitevali, kakšno rekli in ga približno istočasno dosegli.
Ubrali smo levo varianto zgornjega dela smeri, menda je tu več plezarije kot po originalni desni poti. Ne bi rekla, da smo bili počasni, ampak pogled na uro na vrhu me je šokantno presenetil. Dobre 4 ure je trajalo! Razgled je bil pa (spet) prekrasen, vidljivost je bila največ 100 metrov (v vse smeri, da ne bo pomote). Ker se razgleda torej nismo ravno mogli naužiti, smo jo kaj kmalu ubrali nazaj proti žlebu kje smo sestopili. Potem pa še po bližnjici direktno čez melišče nazaj proti koči (še parkrat pa bo hoja po melišču obvladana :).
Na Okrešlju smo se nato seveda okrepčali z zasluženim pivom, polnim pasuljem ter obljubljeno in prišparano cukerdozo borovničeve in jabolčne pite. Šele sedaj je misel na jutranjega obiskovalca že nekako popustila. Dan je bil popoln!
Lep pozdrav do naslednjič,
Klavdija
