ŠAO Velenje
Na prevalu Durce
Za konec tedna se je v v naši bližini obetalo stabilno vreme. Vmes smo sicer pridno telovadili v plezališčih, vendar se Pavlovemu darilu za moj rojstni dan – povabilu na plezanje v Raduhi ni bilo moč upreti. Pravzaprav smo vsi čakali na prvo priložnost za izvedbo novega plezalnega vzpona. Pavel nama je izbral severovzhodno steno v Mali Raduhi (2022m), smer Kamin pri Durcah, V/IV+,III 110m, poznano tudi po imenu ORIGINALNA. Smer sta 1938. leta kot prva preplezala Lojze Kraiger in Štefan Trbovšek. V starejših vodnikih je njena težavnost označena kot III/IV+, v novejših pa V/IV+,III. S prvo oceno (tiskarski škrat??) očitno nekaj ni vredu, saj je kot najtežavnejši del (IV+) označen gornji raztežaj, ki se nam v nasprotju s previsom in kaminom v drugem raztežaju, ni zdel nič posebno zahtevnega.
Na pot smo se podali v smeri Logarske doline in Snežne jame. Avto pustimo pod kočo na Loki, nato pa pot pod noge proti Durcam. Petsto višinskih metrov smo ob umirjeni hoji premagali v dobri uri. Med tem je sonce že pridobilo na svoji moči, mi pa smo jo poreko Durc ubrali navzdol na severno, osojno stran. Vstop v smer je dobrih dvajset višinskih metrov pod Durcami, v izraziti vertikalni zajedi. Pravzaprav je dejanski vstop par metrov višje, v levo. Kakor koli, že sam prihod v bližino zajede ti da vedeti, da tu ne bo šale. Strmo pokončna stena pa kljub kratki, komaj sto metrov visoki plezalni smeri, s svojo razgibanostojo in previsnim detajlom, še podkrepi te občutke. Da bi pod steno lahko v vsakem trenutku kaj dobili na glavo, je samoumevno. Kako z lahkoto? bomo zlezli bolj ali manj naravnost navzgor, bomo pa še videli.
Raztežaji so štirje. Prvi je izjemno kratek, kakšnih trideset metrov vrvi smo porabili v njemu. Najprej prečimo okoli stene v zajedo in nato navzgor po levem delu skale. Oprimki v dnu niso kdo ve kako trdni, sicer pa je tudi zahtevnost nižja, primerna za ogrevanje. Pavli v mokri “luknji” pod previsom uredi sidrišče za drugi raztežaj. Zlezti zadnjih par metrov do tja je bila uvodna zabava – mala predjed. Nič posebnega v primerjavi s tem kar nas čaka v drugem raztežaju. Premagati bo potrebno tečen previs in gladek kamin nad njim. Pripravim varovanje za Pavla in že se zapodi pod strop “luknje”. Zahtevnejši del je še posebno zabaven saj sta strop previsa in desna stena kamina na ključnih mestih namočena. Občudujem Pavlija kako se z napori, vendar premišljeno izvije izpod previsa, potem pa izgine v kamin iznad luknje v kateri sem ga varoval. Napredujemo počasi saj ta del smeri ni od muh. Kar odleglo mi je, ko je sporočil da je na sidrišču.
Pogled navpično navzgor, Pavel visi pod previsom.
Majda spleza do mene in kar takoj nadaljuje naprej v najtežji raztežaj. Ko premaga previs se poda preveč v levo in se znajde sredi plošče brez grifov. Na navpični steni za trenutek zdrsne noga brez opore, vendar se uspe ujeti z rokama. Običajno je tiho ko pleza, tokrat pa sva se veliko pogovarjala. Potem jo izgubim iz oči – izgine v kamin nad mano. Slišim samo še njene pogoste komentarje. Ker me je zaradi dolgega počivanja počasi že začelo zebsti, začnem telovaditi z rokami, nogami, ter opazujem in poslušam pohodnike pod sabo na potki proti Grohotu. Dva izmed njih sta mi, pravzaprav njuna debata mi je ostala v spominu. Prvi pravi: “A vidiš plezalce?” “Kje, kje?”. “Tam tam gor v steni!” in z roko kaže na nas. “A vidiš? Nekaj višje je drugi, pa še eden je zgoraj… Kaj si nor, poglej kje so. Tile so čisto odštekani!” Drugi pa po minuti opazovanja: “Daj prosim greva. Greva! jaz tega ne morem več gledat.” Sam pri sebi si mislim, še dobro, da se držita za jeklenico …
Majda pa kar v plato, fotka tik pred zdrsom ..
Majda med tem zleze zahteven drugi raztežaj do konca in na vrsto pridem še sam. Previs ti da misliti, sicer pa se ga z nekaj taktike in moči da zlezti. Plošče levo nad njim sem se izognil in se raje držal Pavlove smeri – mokre zajede desno ob plošči. Ko zlezem iz delikatnega detajla se znajdem v kaminu. Poizkusim najprej z nogami levo/desno, ob tem pa se v navpični steni kamina opiram na roki kot nihalo. V treh poizkusih neuspešno – desna stena kamina je namočena, opore za trenje ni. Ampak gor bo nekako potrebno zlezti. Ne bo druge kot z gnezdenjem, s hrbtom v mokro steno in obema nogama v sosednjo suho. V sredini kamina se mi med napredovanjem odpre ježek prve pomoči. Malo prej je še visela za pasom, sedaj pa prosto pada v prepad pod mano, kot bi jo izstrelil. Torbica že v zraku dobi rotacijo kakor da je glinasti golob in lahko sem le nemočno opazoval prvi nalet v grapo pod vstopom. Pok sta slišala tudi Pavel in Majda visoko nad mano. Ponovno jo je odbilo v zrak in kmalu je izginila za steno, v smeri poti proti Grohotu. Kar je, je. Napredujem po malem in se do izstopa iz kamina bolj ukvarjam s tem, da mi med stenama z minimalnimi oprimki nebi zdrsnilo, kot pa s čim drugim. Po kaminu sledi še nekaj metrov lahkega, skoraj pohodnega terena. Aleluja, tale raztežaj pa ni bil hec. Sedaj vem zakaj je Majda v njemu tako “vriskala”.
Začetek četrtega raztežaja
Tretji raztežaj ni nič posebnega, pohodno za plezalce. Razen v zgornji polovici kjer se je potrebno malce bolj poprijeti za skale. Zadnji, četrti raztežaj ima na začetku en krajši detajl, v starejših vodnikih označen kot najtežji, z oceno IV+. Nam, no, vsaj meni se ni zdel nič posebno zahtevnega, z zahtevnostjo v drugem raztežaju sploh ni primerljiv. In ko ga premagamo, si na vrhu med borovci, po dveh urah plezanja sežemo v roke za uspešno izpeljan vzpon. Smer Kamin pri Durcah ali Originalna je kratka, vendar jedernata. Navrtana je, ampak svedrovci so postavljeni zelo, zelo na redko. Športni plezalci bi znali tu zaiti v resne težave. Sam “skočim” sedaj dol na Durce in naravnost po zdrsljivem žlebu v grapi, skoraj dvesto višinskih metrov v smeri koče na Grohotu. Končno le najdem izgubljeno prvo pomoč in se začnem vzpenjati nazaj na preval. Ta dan smo nameravali opraviti še z eno plezalno smerjo, ker pa se je vreme nekaj kujalo, smo se raje odločili za pohod na vrh Velike Raduhe. Tam si privoščimo počitek in zasluženo malico. Sledil je le še povratek nazaj, s postankom (in rogovi) na koči, nato pa veselo proti domu.
Uživali smo: Pavli, Majda in Mijo
