3×4000

Na nekem ferajnu reče Jure, da gre med poletjem v visoke hribe in posledično se bo nanje pripravljal s pristopi v Alpah. Namignil je, da se mu lahko kdo na kakšni turi pridruži, kar je v meni vžgalo iskrico upanja, da mogoče grem zraven. Redno sem jo podžigal na ferajnih in v petek 8. 7. se je vžgala.  Matej Blagus, Jure Vrhovec, moja malenkost in moj oče smo se na dolgo vožnjo  odpravili že v petek popoldne. Na poti do doline Cervinia smo nakratko prespali v kombiju, nato pa smo že navsezgodaj, kljub oblačnemu vremenu odšli z gondolami v julijsko zimsko pravljico. Moj oče je odšel na treking po okoliških hribih, mi pa smo že zagnano hodili proti naši prvi postojanki, bivaku Rossi-Volante na 3700 m  n.v.. Po štirih urah ledeniške naveze in občudovanja okolice smo pri bivaku pomalicali, si rezervirali ležišča in že odšli proti prvemu vrhu, Pollux (4092 m). Po zahodnji strani s težavnostjo PD in naklonino 40° do 50°  ter z nekaj skale, smo se varovali in poskrbeli za varnost. Po najtežjem detajlu  se nam je prikazala Marija. Čakal nas je samo še pristop po grebenu in že smo občudovali razgled z vrha. Čez dobrih pet ur pa smo si že talili vodo za večerjo ob prenatrpanem bivaku.

Po neprespani noči smo se po hitrem zajtrku odpravili v Švico, na naslednji vrh Roccia Nera (4075 m). Strateško smo se lotili tega podviga, saj smo pred vzponom pustili nahrbtnike v bližini bivaka. Kasneje se je to izkazalo za zelo učinkovito, saj smo na vrh potrebovali le dobrih 50 min. Ker nas čas ni preganjal, smo se po skupinskem selfiju in ob jutranjem soncu odločili za pristop na še enega. Rekoč:”Splezaš dva, dobiš enega gratis!” Po dobrih 40 min hoje po sedlu, ki povezuje vrhova, smo prispeli na še ta zadnjega  Breithornzwilling (4106 m). Zelo popularna destinacija za gorske vodiče, ki je hkrati nudila razgled na že prehojene poti. Z zvrhano glavo uspeha smo se počasi odpravili do vznožja ter nato po ledenku nazaj do gondole. Na parkirišču smo z veseljem nazdravili, a težave so se šele začele. Ker je bila nedelja so bile vse gostilne zaprte, zato smo se morali zadovoljitis hladno malico. Nič ne de. V nižinski vročini, ki nas je kar presenečala je takšen obrok dobro del našim utrujenim organizmom.

Miha Jevšenak