Teranova smer

Z Julijanom, sva včeraj splezala Teranovo smer v Dolgem hrbtu. Smer je postregla z odličnimi razmerami. Plezanje je bilo zares zabavno in pravi balzam za dušo.

Za dostop do smeri sva porabila dve uri, saj je treba prepešačiti dobra dva kilometra po cesti do parkirišča Ravenske Kočne, kar nama doda slabo uro hoje.

V spodnjem delu smeri je sneg dobro predelan in uhojen od predhodnikov. Siten je le prehod iz votline v drugem raztežaju, saj je led mestoma tanek. Plezava tekoče, zato metri hitro bežijo. Varujeva se s pomočjo klinov, ki so v steni. Sam zavrtam tudi tri ledne vijake v tretjem raztežaju.

V srednjem delu, smer zavije levo v amfiteater, kjer naklonina popušča. Vendar ne za dolgo. Sledi krajši skok čez gladko “platko”, ki je prekrita s ozkim pasom snega in ledu in ne predstavlja večjih težav. Na vrhu skoka se odpre večje snežišče, po katerem nadaljujeva naravnost proti robu stene.

Na koncu opraviva še s prečko, ki vodi po logičnem prehodu levo na rob stene. V sami prečki je nabitih nekaj klinov in na koncu,  še navrtan “štant”. Prečka je lepo uhojena, zato ne vzame veliko časa.

Smer je dobro nabita s klini, vendar v spodnjem delu temu ni bilo tako, saj so klini zaradi večje količine snega ponekod skriti pod snegom.

Sestop opraviva proti koči na Ledinah in tik nad njo zavijeva levo v Žrelo. Žrelo je dobro zalito in brez težav sestopiva nazaj pod smer. Od tu po poti dostopa. Za sestop sva porabila uro in pol hoda.

Zgodbo zaključiva na Jezerskem ob pivu in toplem soncu, kjer do dobra analizirava celotno turo.

Plezala sva: Julijan Ezgeta in Nik Martinšek

Teranova smer III/3, M, 80°/ 45°- 60° 350m