Spet je vikend, ki vabi k novim dogodivščinam naproti. V soboto zjutraj se z Nikom in Juretom odpeljemo proti Ljubelju. Po slabih dveh urah hoje prispemo pod smer.
Preden začnemo s plezanjem, se navežemo. Že na začetku prvega raztežaja je kratek skok, ki je delno zalit z južnim snegom, kjer se varujemo s frendi. Po skoku pa sledi dobro uhojena strma grapa.
Za začetek drugega raztežaja sledi tudi kopen skok, kjer je skala zelo krušljiva in nič ne drži 100%, ki ga splezamo po levi strani. Do konca raztežaja je dokaj trd sneg in nekaj malega ledu, kjer se vmesno varujemo z lednim vijakom.
Začetku tretjega raztežaja sledi najtežji skok v smeri, ki je sicer dobro varovan, ampak je potrebno kar dobro potelovaditi s cepinoma in derezami. Višje nad detajlom naredimo sidrišče iz treh frendov potem pa do vrha potegnemo štajerca po zasneženi grapi.
Na vrhu si zasluženo privoščimo malico in topel čaj.
Sestopimo po grapi, ki nas pripelje pod vstop v našo preplezano smer. Sledi še povratek do avta in kratka analiza smeri ob zasluženem zlatorogu 😊.
Pridobili smo kar nekaj novih izkušenj. Plezanje je ponudilo mešane pogoje, od skalnih skokov, južnega snega do nekaj centimetrov ledu. Pred nami je bila ena naveza, zato je tudi po smeri letelo kamenje in manjši deli trdega snega oz. ledu.
Zeleniško smer (IV+/II, M, 200 m, 45° – 70°) smo plezali Nik Martinšek, Jure Šilc in Tilen Legnar.