ŠAO VelenjeS sedem člansko skupinico, smo se na zadnjo nedeljo v januarju odpravili na lov za pršičem. Okoli sedmih zjutraj smo se zbrali pred velenjskim Lidlom in se razporedili po avtomobilih. Pot nas je vodila pod Raduho, kjer smo po slabi uri vožnje na ovinku parkirali jeklene konjičke. Malo naprej od kmetije na n.m.v. 990 m smo začeli s turo. Še debelo oblečeni zaradi jutranjega mrazu smo zagrizli v zasneženo goščavo. Na primernem mestu smo preverili lavinske žolne, nato pa nadaljevali s hojo po idilično zasneženem gozdu. Višinske metre smo premagovali in ko smo prišli na planino Arta nas je sonce že prijetno grelo. Tam smo naredili kratek premor in sestavili razpotegnjeno skupinico. Ob toplem čaju smo opazovali morje oblakov, ki so se razprostirali pod nami.
Pot smo nadaljevali po že narejeni smučini proti vrhu in ga malo pred opoldnevom dosegli. Na vrhu nas je pričakal že en pohodnik, za nami pa je prišlo še par turnih smučarjev. Skupaj smo se naužili sendvičev, čaja in Milke. Kmalu nas je hladen veter ohladil in začeli smo z zasluženim spustom. Kljub skalam in malo težjim snegom je bilo smučanje v zgornjem delu veseljaško. (Naše vriskanje je bilo mogoče slišati do doline.)
Nato smo skrenili malo zahodneje in k sreči, našli edini možni prehod mimo gostih dreves in skalovja pod katerimi so se skrivale majhne votline. Težek, udirajoči se sneg se nam je nadležno lepil na smuči, a na koncu je razpoloženje popravila planina Arta. Tu smo naleteli na najboljši pršič v našem dnevu.
Že malo utrujeni smo se spustili po gozdu do avtomobilov. Ampak brez zapletov žal ni šlo. Kot po naključju sva oba Miha imela težave in zaplete s palicami, a vse se je izšlo.
Lačni smo se za konec odpravili v Zmajevo votlino na burgerje.
Celotna tura je trajala slabih 5h.
Na turi smo bili:
Tom, Luka, Miha P., Miha J., Nik, Aleš, Jure P.
