Bistriška špica – Turna smuka ŠAO

Obilno sneženje v zadnjih tednih, nas je spodbudilo, da našo turno opremo poženemo v polni pogon. V soboto 21.1.2023 smo se Tom, Luka, Miha, Jure, Nik, Tilen, Aleš in jaz odpravili, ob 7:00 uri, proti Koprivni. Naš cilj je bil osvojiti vrh Bistriška špica, ki se nahaja na avstrijski strani Pece.

Ko smo prispeli do izhodišča, smo opremo zložili iz avtomobilov, se pripravili ter se po požirku za pogum odpravili proti vrhu. Na čelo kolone sta se postavila Nik in Luka ter našo četico vodila po naši poti. Pot nas je prvo vodila preko velikega travnika, ki se je na koncu združil z gozdno cesto po kateri smo med krošnjami smrek nadaljevali pot do Planine Zgornja Luža, kjer smo imeli prvo pavzo.

Popo in Luka grizeta proti vrhu.

Ker sem bil na turi edini deskar je moja hoja bila počasnejša, saj s krplji na nogi težko dohitevaš naše smučanje, zato sem večino poti gledal kako druščina premaguje pot do končnega cilja iz zelo varne razdalje. Od naše prve postojanke smo pot nadaljevali še nekaj časa po gozdu. Kmalu za tem se je naša pot nadaljevala po zasneženem odprtem predelu, kjer so nas pričakali sunki močnega vetra. Zadnjih par sto metrov višine smo premagali preko manjših dreves Bora, ki so bili prekriti s debelo snežno odejo.

Tilen, Nik in Miha v akciji.

Za vzpon smo potrebovali dobre tri ure. Na vrhu nas je namesto lepega razgleda čakal močan veter in megleno vreme.  Tako smo se na vrhu hitro pripravili na božanski spust po debeli snežni odeji. Po prvih metrih spusta je bilo jasno, da si bomo ta spust dobro zapolnili, saj je bilo slišati od nas glasne vzklike sreče in veselja. Za dobrega navigator se je izjemno izkazal naš Tom, ki je našel zelo lepe predele po katerih smo se spustili iz vrha ter pri tem užili maksimalno smuko ter skoke preko zasneženih štorov, manjših dreves ter grbin.

Za zadnji del spusta nas je čakal še položen travnik, kjer sem kot deskar naletel na težavo, saj sem se na sredini travnika zaustavil ter tako bil primoran dokončati pot na podoben način, kot bi vozil rolko. Ekipa naših smučarjev je ta del odpeljala hitreje ter tako so imeli čas na cilju za dodatno regeneracijo ter določitev kje bomo nahranili naša izčrpana telesa. Po dvajsetih minutah zaostanka sem tako prispel tudi jaz na cilj, kjer sem doživel še celo turo enkrat ter spoznal, da smo odpeljali izjemno turo, ki je od nas zahtevala kar nekaj napora tako pri vzponu ter tudi spustu.

Na cilju se je zopet izkazal naš Tom, ki je poskrbel za pravo hladno regeneracijo. Omenjeno turo si bova zapomnila še posebej moj soimenjak Popo ter jaz, saj je bila to za naju prva prava zimska turna tura.

Ekipi bi se rad iskreno zahvalil za takšno izkušnjo, spodbujanje ter čakanje pri vzponu ter spustu.

Jure Šilc

Tom in Aleš na vrhu.

 

 

 

 

 

 

Nasmejani Tilen in osredotočen Nik malo pod vrhom.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Leva desna, leva desna…

Jure Šilc