ŠAO Velenje… Ali kako bi se nam januarja prilegla senca.
V hribih pomanjkanje snega in ledu, turne smuči stojijo v kotu, zime ni od nikoder ali pa je nekje vmes med odjugami.
Zaradi teh okoliščin smo prejšnji teden prišli na idejo, da bi se v novem letu spet podali v Vipavo in splezali kakšno daljšo nenavrtano smer. Skoraj do odhoda v nedeljo 16.1.2011 smo se preko 
telefona razporejali po avtomobilih, na koncu pa se šaleški del (Igor, Jože in Simon) in savinjski (David in jaz) vsak s svojim avtomobilom ter polnimi nahrbtniki plezalne opreme dobimo okoli 8.30 ure na počivališču Lom pri Logatcu na jutranji kavi, da se dogovorimo katero smer bomo splezali in kje bo naše izhodišče. Odpeljemo se vse do cerkvice Sv. Nikolaja (Miklava) nad Vipavo pod Podraško turo, tako smo imeli do vstopa v sektor »nad Miklavom leve smeri« le nekaj minut.
Po Vipavski dolini se podijo megle, s temperaturami blizu ledišča, tu zgoraj na 442 metrih pa sije sonce s polno močjo, temperature pa kot da smo že nekje sredi meseca maja. Na hitro naložimo opremo nase in se razporedimo po navezah; naveza Igor, Simon in Jože se odpravi v smer »Kačja koža«, midva z Davidom pa se odločiva za sosednjo »Smer čez Ploščo«, nato pa sva zgornji del do vrha Podraške Ture plezala po »Nikolajevi smeri«, saj se prva po 145 višinskih metrih konča.
Smeri so v spodnjem delu malo bolj naložene, zato previdnost med plezanjem ni odveč, prav tako je tudi malo več rastja in grmovja, z višino se stvari kmalu izboljšajo. Ves čas nas je spremljalo sonce, na trenutke je bilo prav vroče, šele pod vrhom je zapihala rahla 
sapica. Razgledi so bili veličastni, smeri precej dolge, tako smo v poznem popoldnevu vzpon zaključili vrh 852 metrov visoke Podraške Ture, si privoščili prvi malo daljši postanek za malico in uživanje na toplem soncu. Sestopili smo po grapi in gozdu pod vrhom Podraške Ture oziroma ob sektorju, ki smo ga plezali, vmes opravili tudi spust po vrvi ter do mraka prispeli direktno do obeh avtomobilov. Analizo smo opravili v Vipavi ob dobri kapljici.
Plezali smo smeri:
Kačja koža IV-/III 350 m (Igor Kučiš, Simon Drev in Jože Ošlak)
Smer čez ploščo V/IV 145 m + zgornji del Nikolajeva smer IV/II 230 m (David Matjaž in Matija Nerat)
