Tretji januarski vikend novega leta se nas je nekaj novopečenih mladih pripravnikov odločilo, da na pobudo Jureta preizkusimo ledno plezanje. Naša destinacija je bila Sappada, vasica v pokrajini Furlanija – Julijska Krajina, iz Velenja oddaljena »le« slabe štiri ure vožnje.
Po tem, ko smo prispeli ter se dodobra opremili z vsem potrebnim, kot so dereze, vrvi in cepini, smo se odpravili do prvega sektorja, pri čemer smo s pomočjo tirolske traverze prečkali reko Piave. Pogled se je odprl na mogočne slapove, pod katerimi se je zvrstilo kar nekaj skupin začetnikov z inštruktorji, ki so tako kot mi spoznavali ledno plezanje, nekaj navez pa je plezalo tudi večraztežajne smeri.
Ledno plezanje smo v teoriji spoznali že lansko leto v alpinistični šoli, sedaj pa nam je Jure razložil in pokazal še kako stvari delujejo v praksi. Najprej smo spoznali tehnike pravilnega plezanja s cepini in derezami, nato pa še ponovili izdelovanji sidrišč z lednimi vijaki in s pomožno vrvico. Za tem smo se v lednem plezanju poskusili tudi sami, seveda na »top rope«. Prvi občutki so bili mešani, verjetno smo nekateri delovali precej okorno, ko smo s cepini poskušali narediti dovolj veliko luknjo, na katero bi se lahko oprli pri dvigu. Namreč, če je led trši, moraš udariti večkrat in močneje. Kar hitro ugotoviš, da bi bilo dobro udariti vedno na isto mesto, da se luknja sploh naredi.
Ko se je dan prevesil v popoldne in po tem, ko smo vsi preplezali nekaj deset metrov v prvem sektorju, smo se odpravili čez cesto doline plezati smer Futura. Gre za lahko smer, primerno za začetnike. Sprva je delovala kot zamrznjen graben, kjer si se nekaterih delih samo sprehodil navzgor, nekateri deli so bili ravno prav strmi, da si preizkusil cepin in dereze, več raztežajev pa so krasile čudovite zamrznjene gmote ledu, kjer smo preizkusili pravo »pokončno« ledno plezanje. Dan smo zaključili okoli petih popoldne z abzajlom in nočnim sestopom po gozdu v dolino.
V nedeljo so se Nik, Tilen in Klemen odpravili plezat slap Specchio di Biancaneve (Sneguljčino ogledalo), Matej, Nikita, Jure in jaz pa slap Le Tre Grazie. Začetek slapa Le Tre Grazie se nahaja nižje v dolini, pod cesto. Prvi raztežaj je res dobro zamrznjen, višje pa nas popelje pod mostom na drugo stran ceste. Sledilo je še več res lepo zamrznjenih raztežajev, na nekaterih delih bi lahko rekli, da so se naredile res lepe ledene »skulpture«. Naleteli smo tudi na »ledene gobice«, ki so omogočale nekoliko lažje plezanje. Za popestritev pa je poskrbel raztežaj proti soncu smeri koncu, ki je bil precej moker in kaj hitro smo lahko preverili vodoodpornost naših oblačil tudi v praksi. Informacij o tem, ali so fantje druge ekipe v ogledalu res videli Sneguljčico ali morda kaj drugega, za zdaj še ni.
Po uspešni vrnitvi obeh odprav v dolino smo si ogledali še nekaj drugih slapov v bližini, ki bodo morda naši prihodnji ledeni podvigi.
Hvala še enkrat Juretu in Mateju za organizacijo.
Plezali smo: Jure Vrhovec, Matej Blagus, Nikita Matović, Vida Štiglic, Nik Martinšek, Tilen Legnar, Klemen Brinovšek
Preplezane smeri v različnih navezah med 17. 1. – 19. 1. 2025:
Futura / Prihodnost (brez zadnjega raztežaja) – 150m WI4
Le tre grazie / Tri gracije – 200m WI3
Specchio di Biancaneve / Sneguljčino ogledalo – 350m WI3+
- Tirolska traverza
- Sidrišči
- Futura
- Zadnji raztežaj Future, ki ga nismo plezali
- Gobice
- Specchio di Biancaneve
- Specchio di Biancaneve
- Pozdrav načelniku