Vrtača se splača

Izpitov je bilo konec in z Matijem sva se odločila, da greva med študijskimi počitnicami, v četrtek 15. 2. še malo v hribe poiskat kakšno prikupno grapo na Vrtačo.  Kot iz starih časov sva še pred zoro vstala, se spakirala v Twingeca in po stari cesti od vijugala do mejnega prehoda Ljubelj. Hitro sva se odpravila na pot. Po dobrih dveh urah hoda sva v daljavi zagledala dva, ki sta bila že tik pred vstopom v grapo. Midva misleča:”O, saj ta dva greta tudi v Y. ” pa veselo za njima. Vzpon je po zmerno predelanem snegu in takrat še v senci potekal brez problema. Na izstopu iz grape pa se nama je odprl prečudovit razgled. Po grebenskem prečenju sva končno ozrla jeklen cepin. Po panoramski idili, sendvič malici in fotografiranju se odločiva za sestop. Hitro opaziva, da sta predhodnika sestopila po grapi tik pod vrhom, za kar sva se tudi midva odločila. Sestop je potekal hitro in brez težav, kljub slabše predelanemu snegu. Spodaj pa sva se začudeno vprašala po katerih grapah sva midva sploh hodila, če  se naj bi povzpela po Y? Po skorajšnjem doktoriranju, kot študentje znamo, sva končno ugotovila, da sva prehodila:

Vzpon: Leva grapa, 350m V/IV,50°/45°-45°, čas vzpona 2 h

Sestop: Desna grapa v Y, IV/III-IV,55°/45°-50°, čas setopa 0,5 h

Plezala sva Matija Drolc, Miha Jevšenak, dolžina celotne ture 6 h.

Miha Jevšenak