Herletova smer v Ojstrici

Janova želja je že nekaj časa bila Herlotova smer v Ojstrici. Tudi sam si želel preplezati kakšno smer v severni steni te krasne gore. Iz Logarske doline, preko Klemenče jame, do vstopa v smer sva stopila urno, kjer je sledilo ogled smeri in načrtovanje.

Tekom plezanja se je v steno povsem zavila megla, ki se ni razkadila niti do večera.

Večino smeri se je plezalo po prečkah, a izpostavljenost nama ni povzročala težav.

Najtežji raztežaj je znana Herletova prečka, ki pa je dobro naklinana, tako da je varovanje povsem ustrezno. Jan jo je izvrstno preplezal.

Megla nama ni bila v pomoč niti pri orientaciji, je pa bila tako gosta, da sva se na njo že skoraj »naslonila«. Meni je orientacija povzročila na dveh mestih preglavice in sem potreboval nekaj časa, da sem izsledil pravilen potek smeri ter posledično podaljšal turo, a tudi to je dobra izkušnja in del alpinizma. Tako sem se tekom smeri podzavestno spomnil na Josipo Lisac in začel prepevati »Magla svuda, magla oko nas. Iz daljine jedva čujno dopire tvoj glas«.

Velja omeniti zajedo sredi smeri in kamin na koncu, ki sta bila povsem mokra, predvsem zaradi dežja iz prejšnjega dne. Predvidevam pa, da sta pa glede na zaprt položaj v steni tudi v suhem precej vlažna in se ju velja lotiti preudarno. Sploh kamin je precej zvit. Še zdaj ne vem kako je Jan prišel skozenj, saj sem se sam na izhodu iz njega zataknil kot zamašek v steklenici.

Na izhodu iz smeri se priključiva na Kopinškovo pot ter sestopiva do izhodišča v v slogu gorskih tekačev. »1,2,3 pa si gori, v temi pa domu!«

Smer je v celoti dobro nabita s klini, postavljena so tudi vsa sidrišča, le pogledati je potrebno dovolj daleč. Pomaga, če ni »magle«.

Plezala sva:

Jan Škorjanc, Matej Zatler

Smer:

Herle-Vršnik

V A1/IV,III. 450m

 

Matej Zatler