ŠAO VelenjeČe bi čakali neko zimo podobno lanski, bi še en konec tedna preživeli doma. Kulturni podaljšek vikenda na štiri dni je ekipa šestih uporabila za raziskovanje zime in ledu na severozahodu Slovenije. Našli smo edini prost apartma v Gozdu Martuljku. Ravno prav stran od šumeče Kranjske gore. V teh koncih pod severnimi stenami je snega tudi v dolini na debelo. Gorenjci znajo šparat. Vreme stabilno z nekaj severnega vetra in simboličnim sneženjem. Dogodki sledijo.
- dan: Iz Vršiča po Grebencu na Malo Mojstrovko, povežemo peš še na Veliko Mojstrovko in spust na smučeh na primorsko stran. Snega navzgor mestoma zmanjkuje. Za spust ga je ravno še dovolj, le nekaj volje iskanja prehodov med grmovjem je potrebnih in gre kakšnih 200m pod nivo prelaza Vršič. Ker je bila tura zamaknjena v popoldne je tisti lanski sneg še ustrezno zmehčan za povsem solidno smuko. Izvidnico prvega dne smo izvedli: Tanja, Tom, Jure in Matej
- dan: Ali je logarski led drugačen od gorenjskega? V dolini Krnice nad lokacijo Klin so tipični zaledeneli slapovi, enostavno poimenovani Prvi slap, Drugi slap… Tina, Matej in Nina v Drugega, ker je Drugi zelo obiskan, vstopita Tanja in Jure v Prvega. Medtem nas doleti čast srečati Nejca Marčiča, ki z angleško govorečim kolegom ravno sestopi po vrvi. Oba slapa sta z oceno 3, dolžine 200m, odlična nedeljska rekreacija, nekaj skokov in ne strmih snežišč povezuje vse skupaj. Za sestop je potrebnih 4 do 5 spustov po vrvi – po slapu navzdol. Sidrišča iz zguljenih vrvi so na borovcih.
- Tretji dan eni za počitek. Drugi nazaj na Vršič, skrajšajo obremenitev s turno smučarsko na Šitne glave. Vreme pač ni božalo z debelim minusom in severnim vetrom, vmes nanaša snežinke. To simbolično sneženje le tu in tam naredi mehko podlago da smuk dobi solidno oceno. Tom, Nina, Tina, Tanja
- Dan D za smuk ozebnik pod Jalovcem. Zjutraj je sveže teptana pot do doma v Tamarju. Od tam naprej smuči tiho napredujejo po tanko nasneženem suhem snegu. Na strmini pod ozebnikom nataknemo eni srenače drugi dereze in tipamo naprej. Pred ozebnikom se severnik zaletava v stene, v ozebniku pa brezveterje in zelo ugodna plast suhega snega. Podobno tudi zgoraj v najožjem delu ni poledenelo, zato odločitev za smuk ni bila črvičenje bi ali ne bi. Na izstopu na sedlu dosežemo malico na soncu, brez vetra s pogledom na slovensko kamnito kraljestvo. Nekaj previdnosti skozi vstopno zoženje v ozebnik, kjer je dovolj suhega snega za zanesljiv ozek zavoj. Kasneje dol po ozebniku se pa smučarsko navdušenje precej hitro stopnjuje, ker je svež sneg v eno samo pršičasto veselje, še in še iz ozebnika naprej in naprej dol do doma. Tako popoln je bil ta smuk. Kdaj bo spet? Odsmučali ozebnik: Jure, Tom, Matej, “nadelale” ozebnik Tina, Nina, Tanja
