ŠAO VelenjeKer smo vse pretekle vikende posvetili smučanju sva se z Nikom tokrat odločila obrisati prah iz zimskih čevljev in se podala v grape Begunjščice. Glede na to, da je Begunjščica v tem času kar oblegana sva se odločila za relativno zgodnjo uro in ob 5:30 odrinila iz Velenja.
Okoli sedme ure zjutraj sva bila že v pogonu in hitro spoznala, da je bila najina odločitev pravilna saj poleg dveh turnih smučarjev pred nama ni bilo praktično nikogar. Hitro napredujeva mimo do koče na Zelenici do točke kjer palice zamenjava za cepine in dereze.
Do vstopa v grapo slediva dobro utrjeni »avtocesti« predhodnikov kjer naju vsake toliko močan veter ustavi za kakšno sekundo. Naravnost navzgor si ogledava centralno grapo, ki jo bova uporabila za sestop in se podava v Y grapo kjer očitno že par dni ni bilo obiska saj je vidna le nekaj dni stara smučina. Brez večjih težav napredujeva do razcepa, kjer se odločiva za desni krak saj je po najinih informacijah levi slabo zalit. V grapi srečava vse od napihanega snega pa do lepo predelanega kjer cepini in dereze super držijo.
Zadnji del je bolj skop s snegom a ga je še vseeno dovolj, da brez težav priplezava iz grape na greben, ki vodi do glavnega grebena Begunjščice. Ta je sicer spihan in skorajda brez snega zato sva primorana po skalah poplezati na vršni greben od koder sva hitro na vrhu, kjer se okrepčava in jo mahneva po centralni grapi navzdol. Še enkrat se nama obrestuje zgodnja ura saj v grapi ne srečava nikogar. Sledil je le še hiter sestop nazaj do parkirišča kjer sva zaključila krog po slabih treh urah in pol.
Akterja: Nik Martinšek, Miha Polh
– Smer Y III / 30°-50° 200 m
– Centralna (osrednja) grapa III / 35° – 40° 200 m, v sestopu
