ŠAO Andi 2021 – poročilo o odpravi

Alpinistična odprava ŠAO Andi je trajala od 1. 7. do 23. 7. 2021. Po poletu v Limo in prevozu z avtobusom do Huaraza smo se namestili v Hostlu Churup, naša bazi za ves čas odprave. Po ogledu mesta smo opravili aklimatizacijski pohod do Lagune Churup na višino 4.450m in se naslednji dan, v nedeljo, odpravili v bazo v dolini Ishinca. Matija je zaradi manjših zdravstvenih težav ostal še nekaj dni v Huarazu.

Drugi dan po prihodu v bazo, v ponedeljek, smo opravili krajšo aklimatizacijsko turo v smeri jezera Laguna Toclla do višine približno 4.850 m in se nato v torek povzpeli na Urus Este, 5.420 m. Vrh smo dosegli vsi člani odprave, Matija, ki se nam je v bazi pridružil kasneje se je na vrh povzpel sam zadnji dan pred odhodom iz baze. Po vzponu na Urus smo si v bazi privoščili dan počitka.

V četrtek so se Peter, Jernej, Matija in Nik povzpeli na Ishinco, 5.530 m. Jure in Miha sta zaradi prebavnih težav ostala v bazi skupaj s Tanjo, ki se je odločila, da bo solidarno skrbela za oba bolnika in Urošem, ki je počival pred načrtovanim vzponom na Toclaraju. Zvečer, ko se je vrnila ekipa z Ishince, smo izvedeli, da je za nedeljo napovedano poslabšanje vremena, zato se je večina članov odprave odločila, da se do tabora na moreni pod Toclarahujem povzpne že v petek, brez načrtovanega dneva počitka. V petek popoldne so se tako Peter, Jernej, Matija, Nik in Uroš povzpeli do tabora na moreni, Miha pa je pomagal nesti šotore in se je nato vrnil v bazo.

V soboto so se Tanja, Jure in Miha povzpeli na Ishinco, ostali član odprave pa so se napotili proti vstopu v normalno smer na Toclaraju, 6.032 m. Zaradi zelo slabih razmer, megle in vetra so se še pred začetkom grebena obrnili in se vrnili nazaj v bazo, kar se je nato pokazalo za dobro odločitev. Dve navezi, ki sta isti dan plezali v zahodni steni Toclarajuja, sta se namreč izgubili v oblakih in megli na vrhu, tako da jih je morala rešiti ekipa lokalnih gorskih vodnikov, na srečo so se vsi člani teh navez živi in zdravi vrnili v bazo po mrzli neprespani noči.

V nedeljo smo počasi pakirali, nekateri člani odprave smo šli plezat v navrtano smer nad bazo, kjer nas je večina poizkusila preplezati prvi raztežaj težavnosti okrog 6a, Peter pa je kasneje splezal celotno smer višine okrog 50 m do vrha. Zadnji večer v bazi smo izkoristili za zabavo z oskrbniki koče in našim kuharjem Umbertom, v ponedeljek pa smo se že zjutraj odpravili iz baze proti Pashpi, kjer nas je čakal avtobus za vrnitev v Huaraz, medtem, ko se je Matija ta dan povzel še na Urus. Zaradi težav s konji, ki so nosili našo prtljago, smo nato celo popoldne čakali ob avtobusu, Matija in Peter pa sta prtljago v hotel dobila zvečer, na srečo z vso nepoškodovano vsebino.

V torek smo si v Huarazu privoščili dva dni počitka, ki smo ga izkoristili še za nakupe spominkov, oglede mesta in pisanje kartic. V sredo popoldne smo plezali v plezališču Los Olivos v Huarazu, ta dan pa sta imela prebavne težave Tanja in Jernej, naslednji dan pa še Peter. V četrtek smo se nato spet odpravili v hribe, po cesti pod najvišjim vrhom Cordillere Blance, Huascaranom, proti izhodišču za vrh Yanapaccha. Ob cesti v smeri prelaza Llanganuco so nas spet čakali konji in osli, ki so odnesli našo prtljago do tabora na moreni pod Yanapaccho na višini 4.800 m. Dostop je kratek, od ceste traja le kakšno dobro uro.

V petek so se na vrh Yanapacche, 5.460 m, povzpeli Jure, Matija, Uroš, Nik in Miha. Peter, Tanja in Jernej pa so zaradi težav s prebavo ostali v taboru. Vzpon na ta vrh je nekoliko bolj tehničen od Urusa in Ishince, potrebno je splezati preko ledne stopnje na ledenik, vršni del pa mestoma doseže tudi naklon do 60°. Ravno, ko smo bili na vrhu se je poslabšalo vreme, tako da so nam oblaki delno zakrili sicer zelo lepe razglede. Po vzponu smo se vrnili v bazo, podrli tabor in odšli nazaj do ceste in se z avtobusom odpeljali do izhodišča za treking Santa Cruz v vasi Vaqueria. Še isti dan smo se nato peš odpravili dalje, preko vasi Colcabamba in Huaripampa do tabora pri samotni cerkvi, kjer smo ta dan prespali.

V soboto smo nadaljevali pot preko prelaza Punta Union na 4.750 m do baznega tabora pod severno steno Artesonrajuja in nato v nedeljo še dalje do Cashapampe in našega prevoza v Huaraz. Oba dni smo prehodili več kot 20 km po čudoviti dolini, kjer poteka treking Santa Cruz. Ogledali smo si spektakularne stene Tauliarajuja in več jezer, nato pa so nam oblaki zakrili poglede na Alpamayo in Artesonraju. Vseeno je dolina s slapovi, jezeri, močvirji in bujnim rastlinjem in kaktusi vredna ogleda tudi v nekaj slabšem vremenu. V Cashapampi smo si privoščili nekaj steklenic piva in degustirali Cuy-a (pečenega morskega prašička) ter se nato vrnili v Huaraz.

V ponedeljek je bil dan počitka v Huarazu, vreme je bilo lepo, tako da smo lahko posušili šotore in pospravili večino opreme, v torek pa smo se nato odpravili plezat športne smeri v spektakularne stolpe Hatun Machay-a, plezališča na 4.300 m, ki je od Huaraza oddaljeno dobro uro in pol vožnje. Odlična skala je izjemno razčlenjena in nudi enkratne pogoje za športno plezanje ter izjemne razglede med erozijskimi stolpi iz neke vrste vulkanskega kremenovega peščenjaka.

V sredo smo imeli spet en prost dan v Huarazu, kar smo izkoristili za različne aktivnosti, ogled lokalnega muzeja, sprehode po mestu, nekateri člani odprave pa tudi za spoznavanje nočnega življenja v Huarazu. V četrtek pa nas je čakal še avtobusni prevoz do Lime in nato polet nazaj domov, kjer bi trije člani odprave kmalu zamudili letalo in ostali v Amsterdamu, pa se je na srečo na koncu vse dobro izteklo.

Zahvaljujemo se našemu organizatorju v Peruju, gorskemu vodniku Carlosu, kuharju Umbertu in njegovima pomočnikoma ter vsem vodnikom oslov in konjev za prevoz prtljage v bazne tabore. Zahvaljujemo se tudi donatorjem, ki so omogočili izvedbo odprave.

Fotografije: člani odprave

Jure Vrhovec