Ognjeni krst v Igličevi smeri v mali Rinki

V soboto smo se odpravili preplezat Vzhodno smer v mali Rinki (IV/III), ki je ena od najlepših lažjih klasičnih smeri v Savinjskih Alpah. Na razpotju za Turski žleb in Savinjsko sedlo se poslovimo, Tanja, jo mahne čez Križ in Rinke, Jure, Tilen in jaz pa zakorakamo proti Turskem žlebu, kjer je naše izhodišče. Kljub zgodnji uri nam sonce ne prizanaša.

Tik pred vstopom v smer ugotovimo, da je pred nami vsaj kakšnih šest navez v Vzhodni smeri. Jure se po kratkem in tehtnem premisleku odloči, da spremenimo cilj in zagrizemo v Igličevo smer, (V+, A0/IV,III, 350 m), ki je vsaj za eno oceno težja – uf tole bo zame ognjeni krst.

Ob desetih vstopimo. Prvi raztežaj mi kljub mokri skali ne dela večjih težav, prav tako gladko prelezemo tudi drugi raztežaj, tu pa stop, pred nami so tri naveze, katerim očitno ne gre tako tekoče, kot nam. Zaradi počasnega napredovanja navez pred nami napredujemo v polovičnih raztežajih s kar nekaj čakanja na štantih. S Tilnom izkoristiva čas čakanja za občudovanje impozantne stene male Rinke. Malo pred polovico smeri se dodobra načakamo pod najtežjim detajlom smeri, naveza pred nami tudi demonstrira padec (seveda nenamerno). Kmalu se z detajlom  soočim tudi sam, že hočem pripravit samoreševanje, da se dvignem za tisti meter ali dva, pa me Tilen spodbudi k še enemu poskusu, najdem lep stop za nogo in s pomočjo kompleta premagam detajl, uf bravo jaz.

Naslednji raztežaji so lažji, lepa plezarija – čisti užitek in spet lepo napredujemo v tekočem ritmu. Priplezamo do čudovite plate  – za mene najlepši raztežaj v smeri, človek bi kar plezal in plezal. Sledi zanimiv raz z impozantnimi razgledi in sam izstop iz smeri, ki me spomni na Hudi prask v Mrzli gori. V steni smo bili celih osem ur, po oceni Jureta smo za čakanje navez pred nami na štantih porabili vsaj kakšno uro in pol.

Po stisku rok za uspešen vzpon malo pomalicamo in se preko Turskega žleba spustimo v dolino, tik preden pade noč smo pri avtu. Hvaležen za prekrasno novo izkušnjo Juretu in Tilnu (težje raztežaje je plezal zadnji – podiral in pobiral, predvsem pa motiviral), odpeljemo se proti domu.

Ognjeni krst in čudovita in nepozabna izkušnja – moja prva večraztežajna smer je za mano, v mojih mislih pa tokrat ne usojena Vzhodna smer v mali Rinki, ki me čaka in vabi.

Plezali smo : Jure Vrhovec, Tilen Legnar in Uroš Zagoričnik

Članek pripravil: Uroš Zagoričnik

 

Jure Vrhovec