Sladka skrivnost Krofičke

Ko sem že mislil, da bo dan potekal tako, kot vsak drugi sva z Jernejem naredila plan, da popestriva popoldne. Med vožnjo v Logarsko dolino sva neprestano pričakovala padec zunanje temperature, ki se na žalost ni zgodil. Odpraviva se proti koči na Klemenči jami in nadaljujeva pod steno Krofičke. Nebo je bilo brez oblačka, vročina pa z občasno sapico komajda znosna. Pri vstopu v steno najdeva senco, kjer si vzameva premor, da prideva nazaj k sebi. Kovala sva načrt, premlevala opcije in ambicije prilagajala danim razmeram. Za prvo smer sva izbrala Megleni steber. Že prvi raztežaj ponuja dva detajla, manjši buhtelj, na katerega se moraš skobacat in zanimiv prečni prestop v levo. Drugi raztežaj ponuja plezanje v zajedi z izstopom na gredino pokrito z borovci. Opraviva spust po vrvi in se odločiva za smer Sladka skrivnost. V to smer sem že lani neplanirano zaril ob raziskovanju stene, vendar me je platasta prečka v drugem raztežaju odvrnila od nadaljevanja. Smer je zagotovo dobila ime po vrhunski plezariji v drugem raztežaju. Najprej ti prečka dvigne srčni utrip, saj stopkov praktično ni, z oprimki pa je tudi slabo založena. Nadaljuješ po pokončni ježkasti plati, ki ponuja malo boljše oprimke, vendar zaradi izpostavljenosti ne omogoča počitka. Plata se preobrazi v pokončno zajedo in še vedno ne popusti. Plezaš malo levo malo desno, tako kot si sledijo oprimki. Skala je kompaktna in hrapava. Raztežaj je dolg za celo dolžino vrvi, fizično naporen, ampak sladek za prste obliznat. Tudi zadnji raztežaj ponuja zelo lepo plezarijo po diagonali poki, ki se konča z borovci.

 

Plezala sva: Jernej Radoja in Luka Domitrovič

Megleni steber VI+, 110 m

Sladka skrivnost VI+, 110m

 

 

Luka Domitrovič