Z Domču nadaljujeva serijo odkrivanja skritih Koroških biserov primernih za popoldanski preklop od dnevne rutine. Tokrat smukneva na hišno goro, Uršljo goro. Pristope na vrh domače Urške štejem že s tromestnim številom, nikoli pa mi ni uspelo še zaviti do Šmohorce. Kakšno odkritje! Z Naravskih ledin po markirani poti, pri lovski koči zavije levo v severno pobočje lovska stezica, gamsje stečine vodijo vse do vznožja Šmohorce, čista romantika! Odkrivanje stene pričneva na skrajni desni od desetih smeri, ki jih nudi. Kanta ali Pripravniška smer, štafeto nama predata koroški dekleti, ki ravno izplezata iz smeri. Karakter linije je v slogu izstopnega raztežaja Avriklja v Mrzli gori. Manjši, dokaj trdni bloki v kombinaciji s travnatimi stopnjami. Po dveh izmenjavah zaideš na širšo polico z enim najlepših razgledov, ima človeka, da bi kar zbivakiral tamkaj. Sledita še dva cuga grebenske dvojke z nekaj preskakovanja ruševja. Sploh ne toliko naloženo, kot je moč razbrati iz nekaterih zapisov. Sem letošnjo sezono v nekaterih južnih stenah doživel precej več tresenja oprimkov (Planjava, Brana, etc.). Ko dovršiš pležo te čaka le še streljaj do vrha Urške. Dan zaključiš kot se spodobi v koči, kjer imajo eno najboljših ponudb na žlico. Ni ga čez staro šolo! Šmohorca, kmalu spet!