S Tanjo sva v soboto preplezala Slaparsko smer (VII-/V-IV, 400m) v trapezu, v severni steni Velikega Draškega vrha. Smer sta leta 2011 prvič preplezala Miha Zupan in Maja duh, se pa pozna, da gre za novejšo smer. Smer namreč ni opremljena, v kratkem ključnem mestu smeri je dovolj klinov, v preostalem delu smeri pa se le sem ter tja najde kakšen klin. Ker tudi tip skale ne ponuja veliko možnosti za varovanje je potrebno zelo suvereno obvladovanje plezanja V. stopnje s skromnim varovanjem, smer pa kar v celoti fajn drži peto stopnjo. Na varovališčih sva morala večinoma sama zabiti kline, kakšen klin sva dodatno zabila tudi za vmesno varovanje, kar je kar precejšnja razlika v primerjavi s plezanjem kakšnih klasičnih smeri, ki so že cele nabite, tako da skoraj ne rabiš kladiva.
Stena je lepa in strma, včasih tudi krušljiva, strma in izpostavljena pa tako, da se lahko primerja tudi s kakšno smerjo v Dolomitih. Za plezanje sva si izbrala “odličen” dan, temperatura v steni je bila skoraj zimskih približno 5 stopinj, da nama ne bi bilo preveč vroče pa je pihal še severni veter. Tudi poleti je lahko v naših hribih pošteno mrzlo. Ker je stena ves dan v senci naju je spet pošteno zeblo in nohtalo v roke in noge. To poletje nama očitno ne uspe v hribih ujeti vročinskih valov… Smer sva plezala 7,5 ure do stika s smerjo DKV, potem pa sva porabila še kakšno uro do vrha stene.



ŠAO Velenje