Mi plezamo

Ko sem v četrtek popolne prispela na ustje kanjona, odetega v žgoče sonce in cvrčanje škržatov, sem našla šotor dragih mi deklet, Tanje, Polone in Mihelce, sparkiran meter stran od ograje glavne ceste, pri Vesni. Nadobudnice so prispele prejšnji večer in sigurno niso dobro spale, si mislim, zato skočim navzgor po cesti preverjat stanje v ostalih dveh kampih. Marko zabasan, Aniča Kuk na čistem soncu. Ko se vračam proti Vesni, ugledam njihove sijoče obraze, razžarjene od zadovoljstva po preplezanih smereh, Nosorog in Fleks&Reks. Seveda smo s hladnim pivom poplaknile uspešno otvoritev tokratne plezarije in naše ponovno snidenje. Z Mihelco sva si takoj všeč, po par stavkih ugotoviva, da nama bo gladko steklo cimrovanje v mojem oranžnem iglujčku. Seveda se je kmalu izkazalo, da nama skupno plezanje tudi teče gladko, kako pak drugače. In gladko steče tudi ostalo, izpod Vesninih borovcev se domov odpravi družina iz Kranja in že imamo celo rezidenco, vključno z aromoterapijo, mizico in štoreki za stolčke. Pa tudi družbo fantov, Aleša iz Mihelčinega ferajna s kameradom in Simona s kitaro, poleg ostalih. Po slastni domači pašti se vržemo v vodo, opazujemo potovanje sonca proti horizontu in Simonovo stojo na glavi, s katero si bistri misli. Večer prinese še gazdaričino rdeče vino in 7-glasno petje domačih in tujih klasik z improvizacijo na reggae podlagi “Mi plezamo”. In plan za naslednji dan. Dve štajerski navezi se odpravita v Šaleško, ki s svojo oceno mika tudi mene, vendar me 9-mesečna plezalna pavza zabremza in odločim se, da grem s Simonom frikat v kanjon. Z andohtjo. Tako ponovno odkrivam čar gibanja navzgor po kompaktnem plesišču, zaupanje se vrača. Odločitev se izkaže za pravilno, Šaleška presega svoj 4c. Mihelca z alpinistom iz domačega ferajna udari dol (oziroma gor) še Celjski stup. Na večer si privoščimo brancine kod Dinka, bil bi greh, če se ne bi nagradili z najboljšim žarom na Jadranu. Da ne bi bilo preveč kičasto, nas na hitro nažgejo žlahtne krvi lačni komarji, zato jim pobegnemo v Starigrad. Na štante! Najprej poslušamo šumenje v školjkah, potem pa še jazz-rokenrol zasedbo, ki preglasi sosednjo štancarijo tretje klase. Mihelca nam po poštenem plezalnem dnevu zadremucka sredi tega glasbenega miksa, zato se že skoraj odpravimo z oslovsko kočijo nazaj k Vesni, ampak to bi blo pa že res preveč kičasto. Tokrat ležemo k počitku malo prej.

V zori naslednjega dne se Tanja nameni s Petrom, Poloninim bratom, v Sedmi kontinent, Polona bejbisitat svojo nečakinjo Evo, Mihelca si privošči plažo, jaz pa se s Simonom odpravim trenirat v kratke kanjonske. Za popoldne si babnce rezerviramo Celjski stup, Mihelca bo vzela mene, Tanja Polono. Vreme se začne kremžit, ko se Tanja zažene v prvi raztežaj, topel veter se vedno močneje zaganja, kapljice sledijo. Polona pohiti za njo. Z Mihelco sva v dvomih. Takrat pride mimo dečko iz GSS-ja in nama odsvetuje podvig. “Ne forsiraj, minimiziraj riziko. Bit če skala tu sutra”. S cmokom v grlu se odpoveva. Ni nama usojeno danes. Še malo frikarije zame. Drživa pesti, da vreme zdrži, punci sta v smeri. Meni postane slabo, ker nisva šle plezat (sej ne, mogoče je voda iz pipe rahlo oporečna, me je zvilo čez večer in noč, ampak o tem ne bom razlagala). In vreme cinca, vendar zdrži, Tanja in Polona sta brzinsko nazaj. Polnokrvne ŠAO punce!

Naslednji dan pa le dočakam svojo dolgo po dolgem času. Po jutranjem kremženju neba se izčisti prečudovit vroč dan. Severno rebro čaka. Po dostopu nam kaplja iz trepalnic. Mihelca jo napelje za Benom, alpinistom iz njenega ferajna. Na štantu opazujem ples senc ptic, ki preletavajo, se smehljam v prostrane stene in energija kanjona me polni z mirnostjo. Mimo prifrfota metulj. Polno lepote. Kakšna svoboda! Hvala ti, kraljestvo Paklenice.

Hvala, moje drage punce. Tudi za slastne špagete. In danes, ko sem se zagnala v drveče mesto, na drveče delovno mesto, je skupen čas, preživet v pakleniški svobodi, toliko bolj zažarel v svoji neprecenljivosti.

Smeri:
Kukovi ispod vlake; Nosorog /4b/150m
Kuk od Skradelin; Flex & Rex/5c/120m
Aniča kuk – Stup; Šaleški/4c/120m
Debeli kuk; Sedmi kontinent-brza varianta /6c+/220m
Mali čuk; Celjski stup/5a/150m
Veliki čuk; Severno rebro/4b/170m