ŠAO VelenjePetek dopoldne v službi. Zatopljen v delo, še z zadnjimi močmi se mu predajam. Ampak misli vse bolj uhajajo proti vikendu. Ker smo med tednom pošteno razmigali prste (in tudi želodčke – hvala Tanja) v Pisanem svetu, sem planiral it hodit v gore. Vremenska napoved je bila ugodna, želja pa Mrzla gora po brezpotju. Kmalu zatem me zmoti klic. Anja pravi, da bi šel Rok nekam plezat, mogoče Vršič ali kam v Kamniške ter da lahko grem zraven. Vršič odklonim zaradi oddaljenosti ter napovedanih plezalnih taborov, toliko bolj pa sem zagret za drugo. Mrzla gora bo že počakala, si rečem, takšne priložnosti pa ne gre zamuditi. Predlog sporočim tudi Marički in Mateju in kmalu vsi potrdimo udeležbo.
Mi trije se zberemo v Florjanu, v Mozirju pa poberemo še Šmihelčana. Dogovorjena destinacija je Korošica. Kmalu se pripeljemo na Podvežak in vsi začudeno ugotovimo, da toliko avtov še nihče ni videl na tej planini. S težavo parkiramo, izberemo opremo in jo mahnemo po markirani poti. V zmernem tempu prehitevamo pohodnike, v večini primerov ”nogometaše”, ki naj bi imeli ta dan tekme na res ravninski zelenici planine Korošica. Prispemo do koče, kjer se je trlo planincev in jo hitro ucvremo naprej mimo Lučkega dedca do Vršičev. Pred nami v daljini vidim nekaj potencialnih navez in upam, da ne gredo v našo smer. Ko prispemo do severno-zahodne stene, strah izgine. Vsi so se odločili za druge smeri. Po hitrem sestanku izberemo našo prvo smer, to je Lukmanova (IV+/III, 150m). Poiščemo vstop v smer in se pripravimo za plezanje. Začel bom z pohodnimi čevlji, če se zatakne, pa si bom nataknil plezalke. Isto storijo vsi ostali. Navezi sta znani, Rok bo vodil Anjo in mene, Matej pa bo šel za nami skupaj z Maričko. Ker je bila senca in je pihal kar mrzel veter, sem komaj čakal, da zaslišim Rokov glas ”Varujem!” Prav kmalu se to zgodi in že oba plezava. Smer, ki ni bila navrtana, v njej smo pa našli stare kline, mine hitro in brez problemov. Izplezamo, na vrhu pa se prikaže prav vroč sonček. Pred nami se odpre prelep razgled na Zeleniške špice, Planjavo, Ojstrico in dolino Petkove njive pod njimi. Počakamo drugo navezo, se okrepčamo in se počasi pripravimo na sestop.
Med tem naredimo plan za naslednjo smer. Odločimo se za Pripravniško (III+, 100m), ki naj bi jo obdelali v eni uri, v njej pa naj bi bili lepi kamini. Nihče od nas je še ni preplezal, tudi Rok ne. Za njo pa bi si izbrali še eno smer. Sestopimo po krušljivem in strmem terenu, brez večjih težav do vstopa v novo smer. Ponovno je prvi Rok, ki zagrize v kamin. Kmalu »pojamra«, da se mora preobuti, saj je skala zaradi vode precej gladka. Čakajoči spodaj začudeno pogledamo in si rečemo, bo že. Nato se sproži nekaj kamenja, Rok pa nas opozori, da je zadeva precej naložena in, da naj bomo zelo previdni. Anja se loti kamina in ga z zanimivo tehniko ter z nekaj težavami premaga, jaz pa kot zadnji član naveze krenem kmalu za njo. Do zadnjega kamina sem trepetal pred krušljivimi kamni, ki so jih prožili bodisi Rok, Anja ali pa vrv. Moram priznati, da mi ni bilo ravno prijetno pri srcu. Preplezamo še zadnji zahteven kamin, ki je bil kar moker in poraščen z mahom in že sedimo na travici poleg planik. Pripravniška smer nam je vzela precej več časa, kot piše v vodničku, ura pa je bila že kar pozna, zato se odločimo da končamo. Tu si vzamemo več časa za počitek, se okrepčamo in uživamo v prelepem gorskem svetu. Sledi sestop do nahrbtnikov in nato na pivo na Kocbekov dom, kjer so rajali razposajeni in od alkohola omamljeni planinci.
Če primerjam obe smeri, mejita vsaka na svojo stran. Lukmanova je bila zelo lepa, celo prelepa za naš krušljivi apnenec, gladko in tekoče smo jo vsi preplezali. Prav rad bi jo ponovil, po možnosti kot vodeči. Pripravniška pa je pravo nasprotje. Vstopni in izstopni kamin sta bila po našem mnenju precej težji kot opisano, okoli pete težavnostne stopnje bi pripisal, vmes pa zelo naložen in krušljiv svet. Noben oprimek in stopek ni bil siguren, prožilo se je veliko kamenja in vsi smo lahko srečni, da se je vse lepo izteklo.
Plezali smo: Rok Maček, Anja Lampret, Matej Pačnik, Marija Verbuč in Primož Škruba
Spisal: Primož
Foto: Marija in Primož
