Z Rokom sva se v petek menila, kako bi najbolje izkoristila vikend, ki prihaja. V soboto sva imela plan vzpon na Skuto. a žal jaz nisem mogel zraven, zato se je Rok sam odpravil proti Skuti. Zjutraj je že ob 5 hitel proti logarski dolini, da bo le ujel sončni vzhod na vrhu turskega žleba. In to mu je tudi uspelo 🙂
Naredil je nekaj lepih slik, nato pa se odpravil proti Skuti. Na vrhu je bilo zelo mrzlo, zato se je kar hitro odpravil nazaj proti dolini. Jaz pa sem bil doma in z mislimi hodil zraven Roka 😀
Naslednji dan pa sva se odločila, da se odpravima plezat slapove v Logarsko dolino. V mislih sva imela Avtocesto in mogoče še kakšen slap, a plani se niso odvijali tako kot sma si jih zamislila. Ko sma splezala slap avtocesta, sva srečala naša inštruktorja (Alena in R.Mačka). Nista bila ravno navdušena ko sta naju vidla, da sva spet sama v logarski in plezama slapove. Odločila sta se da naju vzameta zraven in prvi slap, ki smo ga preplezali skupaj je bil (prvi ozki slap na levi strani proti logarski dolini – imena žal nisem izvedel) To je bil za naju prvi malo bolj zahteven slap. Nato pa smo se odpravili proti Matkovem kotu, z namenom da preplezamo slap Jezere, ki ima oceno 4 in je na določenih predelih 90 stopinjski. Ko je Rok varoval Alena je od spodaj izgledalo vse zelo preprosto. A kmalu sva tudi sama ugotovila da ni heca, saj je bil zelo navpičen. Bilo je zelo mokro in mrzlo, zato so rokavice hitro zmrznile, tako da je mraz prav hitro prišel tudi do rok, ki so občutile mrzloto. Ko smo prišli do vrha, smo imeli spust in nato zelo neprijeten sestop proti avtu. Dan smo izkoristili maksimalno z zahvalo Alenu in R. Mačku ki sta naju vzela zraven
LP, Tadej
ŠAO Velenje




