ŠAO VelenjeŽe prejšnji konec tedna je v nas tlela želja po plezanju v Vipavi pa smo se zaradi negotove vremenske napovedi raje podali v hribe bliže doma.
Ker pa je tokrat kazalo bolje, nismo dolgo razmišljali. Tokrat je iz naše »tradicionalne« plezalne štirice izpadel Igor zaradi višje (beri družinske) sile. Eno izmed navez je tako dopolnil David.
Ko smo v soboto napolnili njegovega karavana, je izgledalo, kot da se za dlje časa selimo na primorsko.
Po obveznem dopingu – kavi nekje v bližini Postojne, se odlično razpoloženi pripeljemo na parkirišče novega avto kampa nad Gradiščem pri Vipavi. Vreme je kazalo dobro, pa tudi številni avtomobili na parkirišču so naznanjali dober obisk plezališča in okoliških poti.
Večraztežajne smeri tu so nam vsem neznane, zato pač ne tuhtamo preveč kje plezati, ampak po navadni logiki začnemo s številko ena. Smer Steber je dobro opremljena s svedrovci, zato napredujemo precej hitreje kot naveza za nami. Prijemi so odlični, skala pa z žlebiči spominja na Paklenico. V drugem delu se stena postavi bolj pokonci, vendar je oprimkov še vedno dovolj.
V četrtem raztežaju David elegantno prepleza ploščo na trenje, možno pa jo je tudi obiti po desni, kar lepo izkoristim jaz. Ko se nama na vrhu pridruži še naveza Matija – Simon smo se vsi strinjali, da je smer zelo lepa in naša odločitev zanjo več kot pravilna.
Na izstopu zelo zahtevne poti (ferate) Gradiška Tura se spočijemo, David pa že ogleduje naslednjo smer. Po hitrem sestopu pod steno, iščemo vstop v smer Preizkušnja, ki pa je dokaj nejasen in kljub staremu klinu nad previsom ni videti logičnega nadaljevanja.
Zato pade odločitev za sosednjo smer, njeno ime Veseli Matiček napoveduje uživaško plezanje in kasneje se to izkaže za resnično. Smer ni opremljena, vendar je njen potek dokaj jasen. Rastja v smeri in okoli nje je precej, saj poganja iz skoraj vsake večje škraplje, odeto v čudovite jesenske barve. Imam občutek, kot da plezamo v cvetličarni, le nekoliko v vertikalo je postavljena, tako da nas niti ni motilo izogibanje vejicam in listom. Smer ima na izbiro veliko dobrih oprimkov. Zadnji raztežaj je bolj navpičen, ponekod malo krušljiv in z majhnimi oprimki, kar pa je dobro za treniranje in utrjevanje kože na prstih rok.
Zadnjega izstopnega sidrišča – prijetne zelenice kar ne moremo zapustiti tako je udobna, ko pa mimo prileti ultra lahko letalo z ultra pilotom, ki nam pomaha s krili ter od nekod pade nekaj kapljic dežja, zbašemo opremo nase, nekaj hrane in pijače vase ter urno podrsamo proti dolini.
Polno natovorjeni (zvončkljajoče) hitimo proti parkirišču, se sliši, kot da bo letos Božiček z jelenčki prišel malo prej, vidno razočarani planinci pa tudi opustijo svečani sprejem in se poskrijejo v svoje avtomobile.
Opremo namečemo v Davidov super karavan, nato prileti še nekaj kapljic dežja, zato se zbašemo vanj še mi in odpeljemo proti Ajdovščini na obvezni zaključek, ki se »kliče« pica.
Plezali smo: David Matjaž, Matija Nerat, Simon Drev in Jože Ošlak
Smeri:
Steber + zgornja varianta IV+/III 160 m
Veseli Matiček IV-/II 105 m.
Zapisal in fotografiral: Jože Ošlak
Link do albuma: http://matthew1983.shrani.si/?Vipava+30-10-2010
Vodniček po večraztežajnih smereh: http://gradisce.slog.net/tura_plezanje.php
