ŠAO Velenje15. druženje turnih smučarjev na Jezerskem 30. januarja 2010
ŠAO Velenje na 15. mestu pri članih.
Stari prijatelji s turno-smučarskih tekem, nasmejani, zbadljivi, prijazna dekleta na sprejemnici takoj zelo dobro ocenijo katera velikost brezrokavnika ti najbolj ustreza. Vedno se dobi kaj uporabnega, ta prave rokavice, trak, kapa, vetrovka, majica z izzivalno mislijo. Potem pa preoblačenje v dres v katerem sicer zebe na tekmi pa je prevroč. Ogrevanje. Približuje se štart. Nekateri so v prvi vrsti, drugi lažno skromni v tretji. Trobenta tišino. Pričara zelo posebno počutje ob pogledu na zasnežen gozd, misli na Luka in Rada, na Markota in še koga – naše pionirje turnega smučanja. Pok iz puške sproži čez 70 parov nog v eksplozivno hitri štart. Pri enih se hitrost poleže prej pri drugih pozneje. Pri prvih menda nikoli. Grobe rezultate bi lahko napovedal že po nekaj sto metrih. Pa vendar tekmujemo ves čas, s ta sprednjim, sam s sabo, z onim zadaj. Cokla (sneg se oprijema psov), po manjkajočem snegu v špuri bi rekel, da vsem. Tisti, manj časa oženjeni se že ustavljajo in menjajo pse. Avstrijce sem povabil na to tekmo v Mariboru zvečer tik preden so ugasnili luči na snežnem stadionu. GRS Celje takrat ni imela treh udeležencev za ekipo, pa sem rekel bom pa te tri poskušal uturiti namesto njih – v šali. No pol sem bil skeptičen, da bodo prepočasni. Glej ga zlomka hodil je s coklo pred mano. Po Markotovi taktiki (to mi je razložil Grega) hodi mu po repih smuči, dokler ne stopi iz špure – ni delovalo (zapečen avstrijc). Moral sem zagaziti v cel sneg, da sem stopil predenj. Pa še to mi je vrnil. Trenutno sem bil pred Robijem, Tilnom in Jankotom. Za tretjim ovinkom se cokle ne delajo več. No Robi jo je kmalu primahal z novimi psi in dal sem mu ugoden plac za prehitevanje, pa še sam sem izkoristil umik meni spredaj hodečega.
Lepo na sveže zasnežen gozd, jasa, opuščena karavla, začetek spusta – dobrodošla sprememba. Ostri ovinki, ki so se vozili kot bob steza, mrzlo vendar še vedno vroče. Lej moje smuči gredo hitreje. Prehitel ga bom za ovinkom. Čudovito. Zakaj si jih pa ne maže prav ali pa sploh ne. Možakar maha stop, stop, smučke dol in že tečem s mučkami v rokah do ovinka. Vsi dajejo gor smuči. Boris pride ravno, ko sem prilepil pse. A si mi jih že pripravil, lepo! Še pred njim – prav čas stopim vanje in se poženem po progi naprej. Ne prehiti me, čeprav ne vam zakaj, prostora in špur je bilo dovolj.
Brane slika vsakega na čudovitem ozadju s cerkvico pri kmetiji. Cilj. Drejc Karničar nas pozna že na daleč po naših posebnostih in že navijajo po imenu pa še kaj zraven. Čas je bil zame odličen. Zaostanek ne prevelik. Na državnem prvenstvu 2010 sem bil 15. Kaj lepšega si poleg odličnega počutja po tekmi še sploh lahko želiš? Poleg mojega imena piše ŠAO Velenje.
Zakaj nas ni več. Saj je na Smrekovcu srečati veliko turnih smučarjev. Pa bi šli vsaj na rekreativno progo, krajša, lepa, prijetna, ne moreš bit ta zadn, pa še napreduješ lahko, že na naslednji tekmi. After paty je za vse, odličen čaj, pivo vino in še kaj, makaroni in ogromno različnih svežih doma na jezerskem pripravljenih sladic, peciva, prijaznosti, pozornosti, prijatlov, znancov, kolker hočeš… Veselja polna gospa ponuja pijačo in sladkarije, prinese tudi borovničevec, ne hvala jaz ne bom, in tako nas vsaj pet odkloni. A boš ti, reče svojemu možu, ki se šali z nami. Presenetljivo – tudi on zavrne ponudbo. Ko ponudba odide mu izrečem priznanje: takih žen je pa malo, da bi svojemu možu ponudile borovničevec! Ja pravi; kaku bi pa potem doma delala z mano – glih ti si ga moral vzet …..
Razglasitev vseh rezultatov, bučni aplavzi vsakemu, slikanje prvih treh v kategorijah, darila zanje in žrebanje praktičnih nagrad za vsakega, vznemirljivo pa vendar dorečeno – na vrečki je tvoja štartna številka in že se čudiš presenečenju sponzorja. Špeh lani ni slišal, da so ga klicali in je bil brez praktične nagrade čisto vesel. Ponudil sem mu svojo knjigo, ker mene ni zanimala. Pohecal se je, da mu je manj več. Še to se moram naučiti.
Organizatorji novih tekem Vabijo na svoje terene. Pridemo si rečemo. Tudi, če se jih samo pol prijavi – pridejo skoraj vsi. In tako spoznavam lepe turne smuke po Sloveniji v varnem zavetju skrbnih organizatorjev. Pravzaprav je turna smuka na tekmah bolj varna zaradi možnosti hitre pomoči tekmovalcem s strani kontrol.
Polni vsega se pozno popoldan odpravimo, najprej tisti s krajšim stažem v zakonu, oziroma tisti, ki hitreje menjajo pse. Več si poglejte na KTTS strani – rezultati – slike, program tekem in imejte svoj tempo!
Boris Stropnik – Basa
