ŠAO osvaja Begunjščico

V nedeljo, 23. februarja zgodaj zjutraj, smo se tri naveze s skupaj 8 člani ŠAO-ta odpravile proti Gorenjski. Naš cilj so bile zasnežene smeri severno zahodne stene Begunjščice, kjer naj bi vladale preverjeno dobre razmere.

Od parkirišča smo se skupaj odpravili proti Domu na Zelenici, ter na poti občudovali zasnežene gore okoli nas, ki so se še prebujale v lepo jasno jutro. Pri koči je vsaka naveza krenila proti svoji smeri. Pričakovanja o dobrih zimskih razmerah so se izpolnila, očitno pa so tudi ostali slovenski (in tudi hrvaški) alpinistični odseki razmišljali podobno, saj je tako pod posameznimi smermi čakalo na plezanje kar nekaj navez. Da ne govorimo o vseh tistih, ki so hodili v nasprotno smer, saj so zaradi gneče že obrnili nazaj proti Zelenici in začeli prilagajati svoje nedeljske plane.

Begunjščica, SZ stena, Rožičeva: III/2-3; 200m

Plezali so: Tilen Legnar, Tina Kotnik, Vida Štiglic

Po prihodu pod Rožičevo smer, je pod smerjo čakalo kar nekaj navez. V upanju, da je v sosednji Zeleniški smeri kakšna naveza manj (in da bo hkrati ena manj tudi v Rožičevi), se Vid in Klemen odpravita tja. Čas ob prijetnem klepetu s člani AO Rašica kar mine in po slabi uri le pridemo »na vrsto«. Tilen se hrabro poda v prvi raztežaj, ki je precej pokončen, a hkrati že toliko »popikan«, da za plezalce zadaj ni bilo nobenih dvomov, kje poteka. Le dobra mesta za cepin in dereze je potrebno najti, da »zagrabi«. Drugi raztežaj se je nadaljuje naprej po zajedi, levo gola skala, plezamo pa naprej po sneženo ledenem delu. Po koncu drugega raztežaja se naklon smeri občutno zniža, grapa se precej razširi in naprej nadaljujemo nenavezani. Naprej naravnost navzgor, nato nekoliko v desno. Prispemo na severozahodni greben Begunjščice, kjer se pogled odpre na okoliške gore. Po grebenu se odpravimo še do vrha, kjer počakamo še ostale naveze. Najprej se nam pridružita Vid in Klemen iz Zeleniške smeri, malo kasneje pa na vrh prispeta še Jure in Tanja, ki sta preplezala Večerno. Sestopili smo skupaj po centralni grapi.

Begunjščica, SZ stena, Zeleniška: III/2-3; 200m

Plezala sta: Vid Sovič, Klemen Brinovšek:

Vid in jaz sva planirala zlest Rožičevo. V smeri gužva. Pa sva se premislila in šla v Zeleniško. V smeri še večja gužva. Na vstop sva čakala dlje kot otroci na Blue Tornado v Gardalandu. Ampak se je izplačalo. Izplačalo se je poslušat Vida govorit hrvaško. Tega nikoli ne bom pozabil. Smer je bila še kar lepo zalita. Čez oba skalna skoka v drugem in tretjem raztežaju se je dalo fajn popikat, iz smeri pa sva izstopila nenavezana in se pridružila na vrhu Begunjščice čakajočim iz Rožičeve.

Begunjščica – Trizob desna varianta III, M4 180m in Begunjščica – Rožičeva grapa, III/2, 250m

Plezali so: Nejc Radoja, Nina Zidarn, Jure Premelč

Smer je bila v celoti lepo narejena. Mi smo se pa seveda odločili da zadevo začinimo z zavojem v desno, kjer smo naleteli na golo skalo in na tanko požledeno plato v tretjem raztežaju. Sestopili smo po sestopni grapi in sli se skozi super narejeno Rožičevo grapo. Vzpon smo zaključili z vzponom na vrh Begunjščice. Sestopili smo po centralni grapi.

Vsem navezam je bilo skupno izhodišče, pogorje, obisk vrha Begunjščice ter sestop po centralni grapi. Seveda pa tudi hladna in prijetna osvežitev na Domu na Zelenici, kjer smo nasmejani delili občutke iz preplezanih smeri. Čudovit dan je za nami.

Besedilo: Vida Štiglic, Klemen Brinovšek, Nejc Radoja in Jure Premelč