ŠAO VelenjeIzpitov je konec in pomlad že naznanja konec ledenega kraljestva, ki je letos radodarnejše kot ponavadi. Za devetimi gorami in cca. 4 h vožnje, smo za 2 dni odhiteli v Sappado. En avto, pet navdušencev in deset cepinov se je v soboto 15. 2. okoli petih zjutraj odpravilo na pot. Po krajšem kavica postanku v Tržiču, smo naslednji postanek naredili pred jokajočim slapom Le tre grazie. Skoraj smo izgubili vso upanje, a za naslednjem ovinku je bila situacija že boljša.
Nekaj gneče na parkirišču, a sreči je večina plezalcev odšla frikati v ledeno frikališče, tako da smo imeli relativno prosto pot po slapovih. Prvi dan smo plezali na slapu Diagonal, ki je ponujal za začetek in kljub svoji krajši dolžini zanimive probleme. Po hitrem abzailu smo še pravi čas pristopili do Future, od katerega je ravno odhajala horda plezalcev. V slap smo vstopili pri spodnjem stebru, ki je bil že kar skromen, a Tilen ga je mojstrsko zlezel in vsem ostalim omogočil varnejše nadaljevanje.
Naslednji dan pa Sneguljčica. Kljub relativnem zgodnjem prihodu, nekaj čez devet, nas je že pričakala skupinica navez. Zanimiva družba Hrvatov, Italijanov in Slovenk nam je poleg zanimivih pripomb tudi kdaj zasnežila pogled. Tudi mi nismo bili imuni na raztros materiala, a po najboljših močeh smo jo odnesli s samo manjšimi praskami. Tilnu je končno uspelo preplezati celotno smer in na vrhu nas je poleg sidrišča za spust pričakalo pravcato zrcalce narejeno iz tankega ledu sprijetega na skalo, ki se je še dvigala nad nami. Pet abzailov pa smo bili spet na dnu.
Mrak nas še ni lovil, zato smo zadovoljni z izkupičkom vikenda počasi od vandrali proti avtu, z njim pa čez pustno parado v dobro, a poceni Italijansko picerijo.
Plezali smo:
Tilen, Monika, Zubi
Vid in Klemen
Preplezali smo:
Diagonal cca. 100 m WI3+
Futura 110 m WI3+
Specchio di Biancaneve (Zrcalo Sneguljčice) 250 m WI3+
