AILEFROIDE 2024

Na dan, ko je Janja Garnbret osvojila drugo zlato olimpijsko medaljo, smo se Jure, Nikita in Vida odpravili v Francijo. Naš cilj ni bil olimpijski Pariz, ampak Ailefroide, kjer so nas že čakali Monika, Tilen, Svjetlana in Luka, ter še naši najmlajši članici Lara in Rubi.

Po uspešni nastanitvi v kampu, smo za prvi dan plezanja izbrali eno izmed lažjih smeri, Spit on Cup, s prvim raztežajem težavnosti 4a. Kaj hitro smo se navadili na granit, ki je precej drugačen od krušljivega apnenca, ki smo ga vajeni iz slovenskih gora, še posebej je bila celotna izkušnja zanimiva za nas, ki smo se z granitom srečali prvič. Počasi in zanesljivo smo se dodobra spoznali s »platastimi« raztežaji z minimalističnimi oprimki, ki po nekaj preplezanih metrih nekako začnejo narekovati nekakšno tekoče gibanje po vseh štirih. Občasno, pa vendar spet ne tako redko, pa se v smereh pojavijo tudi pokončne stene z več razpokami, ki jih izkoristimo kot zelo dobre oprimke. Ves čas plezanja nas spremljajo čudoviti razgledi na dolino, kamp in okoliške tritisočake, kjer se na nekaterih mestih razprostirajo ledeniki. Ves čas dobro slišimo tudi bučanje reke iz doline, zvoka, ki smo se ga v naslednjih dneh tako navadili, da ga tudi ponoči niti nismo slišali več.

Prvi dan smo tako plezali 3 ure in smer dolgo 7 raztežajev po zaključili z abzajlom v dolino. V naslednji dneh smo pridno nabirali plezalne metre v sektorju 18, Paroi au dessus de la draye, kjer smo preplezali še 3 druge večraztežajne smeri (Remonte pente direct, Adios trepidented, Chaud Biz), vse težavnosti 5c in vse s sestopom po planinskih poteh v dolino.

Ravno na sredini našega plezalnega dopusta, ko smo se že dodobra privadili na granit, nam je deževno vreme za dan prekrižalo načrte. Čeprav željni nabiranja novih plezalnih izkušenj, smo bili dan primorani preživeti v dolini. Nastopil je čas za malo počitka in raziskovanje pešpoti po dolini ob kampu. Večer je bil še posebno prijeten, saj smo se zbrali vsi skupaj pod baldahinom pred šotorom Monike in Tilna, ter se vsi skupaj družili ob peki palačink.

Zadnja dva dneva smo plezali še v sektorju Poire d’Ailefroide. In sicer najprej smer Ecrins total, ki je bila meni osebno najlepša. Nekaj »platastih« delov, nekaj prečenja, nekaj »našega« plezanja z dobrimi oprimki, ves čas pa čudovit pogled na dolino. Sestopali smo s tremi abzajli.

Naš zadnji dan plezanja pa smo kronali s 400m smerjo Palavar des Flots, katero smo plezali skupno 5 ur. Če temu dodamo še 6 abzajlov, ki so bili potrebni za spust v dolino smo v smeri preživeli skoraj 8 ur. Vreme nam je šlo na roko, saj je bilo oblačno, brez sonca, rahlo deževati pa je začelo šele, ko smo zaključili s spusti po vrvi. Po abzajlih je sledilo še malo sestopa, ki je bil na enem delu še posebno zoprn, saj je bilo treba nekaj metrov poplezati navzdol po ostrih skalah.

Bil je naporen dan, ampak celotna izkušnja plezanja tako dolge smeri je res lepo zaokoržila naše tedensko plezanje v Ailefroide-u.

Upoštevajoč dejstvo, da je v Ailefroide-u na voljo res ogromno smeri in ogromno možnosti za preživljanje prostega časa, ne dvomimo v to, da se ne bomo tja še kdaj vrnili.

 

                 

 

Plezali smo: Jure Premelč, Nikita Matović, Vida Štiglic

Sektor: Paroi au dessus de la draye

11.8.2024: Spit on Cup, 5b+ / 5a, 200m, 3h

12.8.2024: Remonte pente direct, 5c, 200m, 5h

13.8.2024: Adios trepidented, 5c, 180m, 3h

15.8.2024: Chaud Biz, 5c, 180m, 2,5h

 

Sektor: Poire d’Ailefroide

15.8.2024: Ecrins total, 5c, 200m, 3,5h

16.8.2024: Palavar des Flots, 5c, 400m, 5h

Vida Štiglic