Pisala se je sobota 27. 7. in z Matejem Blagusom že iščeva parkirišče na Vršiču. Ko je bilo ta težkega dela dneva konec, pa se odpraviva v severno steno Velike Mojstrovke, cilj: Steber revežev. Sam dostop je ponujal ozko potko, z globinskimi pogledi na kateri so zajle nadomeščali borovci. Plezati sem začel jaz, najtežji del pa je padel na Mateja. Smer je vseskozi dobro nabita, še posebej najtežji deli. Priznati moram, da sem plezal že v bolj kompaktni skali, hkrati pa sem si pridobival izkušnje v previdnosti. Vse skozi sva se orientirala po skici, ki ponuja veliko rešitev. Tik pred štirkami v osrednjem delu je veliko možnosti za variante. Midva sva po dolgem cugu naredila štant okoli velikega skalnega uhlja in nadaljevala diagonalno proti desni navzgor.
Pri prečki pred detajlom pa je potrebno biti pozoren, da če plezalec prihaja iz desne strani, najprej preči sidrišče z rdečim profilcem, čez cca. 15 m pa zagleda še en štant nad katerim je rahlo v desno dobro naklinana zajeda. Dvojke v tej smeri so lahko deloma tudi zahtevnejše, kar naju je ravno pri tej prečki zavedlo in sva pot nadaljevala višje kjer me je pričakal abseil štant. Napako sva popravila, se še malo okrepčala in pot nadaljevala po skici. Na vrhu naju je prijetno pogrelo Sonce, v Kranjski Gori pri Martinu pa dobra hrana.
Plezala sva: Matej Blagus, Zubi
Steber revežev 500 m, V- / IV+