Ponedeljek, pomežikneš, petek. Teden je zletel mimo. Ura je 1 in 8 minut, jaz pa še postopam po laboratoriju, če je še kaj za postoriti. Z besedami “Nikita, mislim, da bi ti zdajle že mogla pakirat za Korošico,” me sodelavke opomnijo, da je čas, da grem domov. Takrat se zavem, da sem komaj čakala ta trenutek, in cela “nahajpana” odvihram domov pakirat.
“Ck, pk” sem imela vse spakirano. Jure, Vida in Tanja me poberejo in klik – čas se ustavi. Tu sem, kjer moram biti. Odpeljemo se proti Lučam in Podvežaku, kjer nas je že čakal preostali del ŠAO ekipe. S težkimi nahrbtniki se odpravimo proti Korošici. Po poti izgubimo signal in po dobrih dveh urah en za drugim prikapljamo do Kocbekovih kontejnerjev, kjer nas toplo pričaka oskrbnik Filip. Razporedimo se po kontejnerjih, kje bo kdo spal, in se malo okrepčamo. Nato pa po navezah naredimo plan za naslednji dan.
Sobota. Robo smo si pripravili že včeraj. Zajtrk in štart. Vreme ni najlepše, vendar nas to ne ustavi. Tečajniki se željni novega znanja in polni pričakovanj skupaj z inštruktorji in ostalimi pripravniki odpravimo proti našim smerem. Splezamo, kar si zadamo in še več. Med plezanjem ne manjka tako zanimivih izzivov kot tudi zabavnih pripetljajev. Pozno popoldne se počasi naveza za navezo naberemo pri domu in si izmenjamo vtise. Filip nam pripravi okusno večerjo, druženje pa se nadaljuje do poznih večernih ur.
Nedelja. Nekateri čisto spočiti, drugi malo bolj utrujeni. Temu stanju primerno si izberemo smeri, na koncu pa smo vsi zadovoljni. Pozno popoldne spakiramo svoje nahrbtnike, se poslovimo od Filipa in Korošice in odpeketamo v dolino. V Lučah ob večerji naredimo še analizo celotnega vikenda in se prijetno utrujeni odpravimo domov.
Kot še zelena tečajnica, lahko povem, da sem se od inštruktorjev, soplezalcev pa tudi, konec koncev, od same sebe (na)učila cel kup uporabnih stvari. Vikend brez signala in dobra družba sta mi zelo dobro dela, tako da sem nov teden začela sicer z rahlim “musklfibrom,” vendar s spočito glavo in željo po novih vzponih.
Oba dni smo plezali smeri v Vežici in Vršičih. V soboto smo po navezah splezali:
– Bisti, Mitja, Nikita: Preložnikova (110 m, V-/III-IV), Severozahodni raz (220 m, V+/IV+), Lukmanova (130 m, IV+/III),
– Tina, Nina, Jure P.: Severozahodni raz (220 m, V+/IV+),
– Jure V., Vida, Tomaž: Mimo votline (100 m, IV/III), Črna jama (130 m, IV/II-III), – Tilen, Monika, Žan: Lukmanova (130 m, IV+/III),
– Tanja V., Matej B., Matej Z.: Lepa smer (130 m, IV/III), Mimo votline (100 m, IV/III),
– Tanja R., Vid: Severozahodni raz (220 m, V+/IV+).
V nedeljo pa:
– Tina, Jure P.: Preložnikova (110 m, V-/III-IV), Lukmanova (130m, IV+/ III),
– Matej B., Vida, Mitja: Lukmanova (130m, IV+/III),
– Jure, Nikita: Mimo votline (100 m, IV/III),
– Tilen, Monika, Vid: Preložnikova (110 m, V-/III-IV),
– Tanja R., Matej Z.: Mimo glave (100 m, IV+),
– Bisti, Nina, Tanja V: Lukmanova (130m, IV+/III).
Napisala Nikita Matović, fotografije udeleženci tabora