ŠAO VelenjeV nedeljo sva s Tanjo plezala Belač-Zupan v Šitah. Dom v Tamarju je bil že zaseden zato se odločiva da prespiva na Vršiču. Dostop nama je vzel 3,5h, šla sva mimo Slemenove Špice, še nekaj časa navzdol po planinski poti proti Tamarju nato pa sva zavila iz poti levo proti velikemu grabnu po katerem teče potok, kar nekaj časa še po razgibanem brezpotju pod stenami Zadnje Mojstrovke, Travnika, Kola in Roba Velike Dnine vse do vstopa najine smeri. Smer je lepa, dolga, veliko je prečk tako, da po štriku narediš kar nekaj metrov več od uradne dolžine 550m, ugotovila sva, da se v tej smeri običajno ne splača vlečt predolgih cugov, ker si lahko hitro ustvariš ogromno trenja. Skala je večinoma zelo solidna za naše hribe, težavnost redko popušča in je večino časa okrog V stopnje, predvsem v zgornji polovici se pa najde tudi nekaj lažjih raztežajev, kjer sva lahko dala tudi v prestavo višje. Orientacija se nama ni zdela zahtevna, smer pa je sploh v težjih raztežajih tudi dobro opremljena s klini, vseeno pa so nama prav prišli še dodatni klini, frendi in jebice. Po 9 urah plezanja sva stala na vrhu Šit, nato pa še dolg sestop proti Vršiču, ki mu kar ni bilo konca. To je bila moja izpitna tura, ob tem bi se zahvalil Tanji, da je šla z mano plezat, za vse napotke in vzpodbudne besede, ki mi jih je namenila in so mi dale tudi motivacijo za naprej.
