Jesenska Paklenica 2022

Konec jeseni nam je bilo vreme zelo naklonjeno, zato smo se v ŠAO odličili, da se odpravimo v paklenico in izkoristimo možnost, da se do dobra naplezamo. Večina članov se je na pot odpravila že v petek 28.10. Zaradi praznikov in lepega vremena je bila na poti precejšnja gneča, tako, da smo na hrvaško obalo prispeli v precej večernih urah. Nastanili smo se v kampu Anića Kuk, kjer smo poiskali svoj prostor pod milim nebom in si postavili šotore. Sledilo je večerno druženje v skupni kuhinji, kjer smo se razdelili v naveze in naredili plane, katere smeri bomo plezali naslednji dan. Naslednje jutro smo pojedli zajtrk, si razdelili vso potrebno opremo in se odpravili v nacionalni park Paklenica, kjer smo že nestrpno čakali da zagrizemo v smeri. Večinoma smo naredili eno ali pa dve več raztežajni smeri, seveda odvisno od dolžine in zahtevnosti smeri. Vreme je bilo sončno in vroče, zato se nas je nekaj ob povratku nazaj v kamp odločilo, da se sprehodimo do morja, kjer je nekaj najpogumnejši skočilo v vodo, ostali pa smo vanjo namočilo samo noge. Zvečer je zopet sledilo skupno druženje, kjer smo malo zamenjali naveze in zopet preučili nove smeri. Drugi dan je biu podoben prvemu. Opravili smo jutranjo rutino, se razdelili po avtih in se odpravili novim smerem naproti. Tudi drugi dan je bila v plezališču gneča, tako, da je bilo potrebno na kakšnem štantu tu in tam malo počakati. Po sestopu smo v kanjonu počakali še ostale člane ter se vrnili nazaj v kamp, kjer smo se okrepčali z zasluženo večerjo. Med tem se nam je kamp pridružilo še nekaj čanov, ki so prišli kasneje. V ponedeljek sem dopoldan preplazal še eno smer, popoldne pa sem se skupaj s še dvema članoma odravil nazaj proti domu, večina pa jih je dol ostala vse do petka ali sobote. 

Matija Drolc

Po prvem novembru se je ozračje Paklenice sprostilo.Veliko plezalcev se je vrnilo v svoje službe, kar je za nas počitnikarje pomenilo več prostora v kampu in kanjonu. S plezanjem nismo pretiravali. Ko so pa nas roke malo zabolele, smo si jih odšli odpočiti v za november zelo toplo morje. Kljub počitniškemu razpoloženju smo raziskovali še neznane in nenavrtane kotičke kanjona (Zub), za konec pa smo še vsi, ki smo ostali odšli v Aniča kuk. Paklenico smo zaključili s četrtkovim neuradnim ferajnom, v petek zjutraj pa smo se zaradi dežja odpravili domov.

Miha jevšenak

 

 

 

 

 

 

 

Tri legende. V ozadju pa Silvo Karo in Andrej Grmovšek 🙂

 

Alex Honno..&%$# oziroma Miha Jevšenak Zubi

 

Tamle gor gre smer … v bistvu jih gre več

 

Kamin

Zub

Jure Premelč