Za prijatelje si je treba čas vzet! Smer Ekar-Jamnik

Smer, ki nas je v soboto,2.7.2022, zvabila leži v steni masiva Kočne, čeprav pripada zaradi ostenja Dolške škrbine, Grintovcu. Peljati se je bilo treba na Jezersko, kar pomeni, da smo prezgodaj vstali. Za dostop do Češke koče smo izbrali pot preko Štularjeve planine, ki s svojo slikovito lepoto narave opraviči svojo dolžino. Bili smo polni evforije, zaradi povezav misli naših želja in manifestacij, daleč proč od plezarije.

Od Češke koče naprej nas je sonce za hip umirilo in misli so vse bolj klicale k smeri. Ker se vsi trije precej dobro poznamo, je bilo jasno kdo bo kaj delal in kje so najhujše moči in drugi resursi. V smer smo vstopili preko manjše flanke snega na melišču Kremžarjeve poti na Kočno, po t.i. vstopni varianti po kaminih, katera te pripelje na gredo velike osrednje zajede. Do tu je plezanje v vodstvu suvereno držala Tanja in z Juretom sva imela malo premalo časa za življenjsko poglabljanje na štantu. Vseeno sem uspela ujeti eno modro od njega😜. Hvala Tanja!

Nato je sledil izziv z vstopom v veliko zajedo, ki je spodrezan in za katerega Mihelič svetuje,da si pomagaš z “ravbarsko lestvico”. Mah, kaki, izkušnje, vitalnost in moč, s katerimi je Jure splezal ta del in druge detajle do vrha z zgolj kakim za uho prijetnim izdihom. Nasmejan naju je pričakal na zadnjem štantu, ki ga je naredil na vrhu direkt sredi planinske poti in poslušal moj zdaj te razumem.

Smer smo splezali v sedmih cugih, uporabili nekaj svojih klinov, metulja in zanke.

Teza, da je smer ena najlepših je verjetno veljala desetletja nazaj, ko erozija in zob časa še nista kazala takšnega vpliva na kamnino. Mi trije smo imeli konkretne dele nekajkrat presenečeni v rokah, vrv pa je ves čas sprožala kamenje za nami. Dokaz da gore niso za hec, zato res nujna previdnost in sreča.

Splezali smo smer Ekar-Jamnik v Dolški škrbini, ocenjeno VI- (V+,AO)/IV-V, 350m, 4-5ur, ki sta jo l.1966 prva splezala Franc Ekar in Tomaž Jamnik.

Sestopali smo po Kremžarjevi poti iz Kočne in se brez težav odpovedali vzponu na vrh Kočne. Težko pa se je bilo odpovedati pivu, ko je v ušesih odmevala druga domača: Hej,prijatu,dolgo nisva pila. Krasen dan s krasnima prijateljema!

besedilo Polona Kuzman (včasih ŠAO)

fotografije Tanja, Polona, Jure