ŠAO VelenjeZ Andrejem sva 5.6.2022 šla v v severno steno Debele peči plezat Sekločevo smer. Andrej je imel smer že dolgo na seznamu želja, jaz pa se dobrim stvarem seveda težko odpovem. V Krmi pri Kovinarski koči sva pričela s turo po lovski poti. Glede na to, da je bil prejšnji dan dež je bilo gozdnato vznožje zelo mokro. Mučila naju je tudi orientacija, saj sva zgrešila prehod čez grapo in 150m višincev naredila čez “fardamono bukovje”. Hitro sva bila takšna kot bi padla v bazen, pa še pri steni nisva bila! Tak je to, a za užitek je potrebno potrpeti. Po dobrih 2.5h znoja, vlage in prask sva prišla pod vznožje stene. Sicer me je skrbelo, da bo smer mokra, a od blizu je delovalo suho. Smer dokaj hitro preide v V stopnjo plezanja, precej je prečk, kar se nama je še posebej dopadlo. Po 200m sledi detajl smeri, kamin, ki pa je bil moker. Kljub temu nama je uspelo brez nerodnosti preplezati. Nato se Sekločeva združi z Jesih-Potočnikovo smerjo in do vrha sledi plezanje IV stopnje predvsem po krasnih prečkah. Omeniti velja, da je po celotni smeri precej “šodra” na določenih mestih in svetujem, da se pleza samo ena naveza naenkrat, da se izogne nepotrebnemu letenju kamenja po čeladi. Smer je v celoti polna klinov in ni bilo potrebno nič zabijati le iz gole romantike se je zadnje sidrišče naredilo iz osebnih klinov. Samo plezanje nama je res hitro šlo in brez ovir. V dobrih 4 urah sva bila na vrhu. Za sestop je možna markirana pot ali lovska pot, ki je 1.5h krajša. Odločila sva se za slednjo, saj imava rada več plezanja in sva bila z želodci že v gostilni. Sestop po lovski poti čez grapo in poplezavanje navzdol do II stopnje, nama je vzelo 2 uri. Seveda je tekom sestopa sledila obvezna debata o plezalni literaturi in plezariji. Sam se sredi gozda seveda še enkrat izgubim in sestopim na drugi strani koče. »Lovska, lovska je bla ta«!
Plezala sva: Andrej Juvan, Matej Zatler
Sekločeva smer V+/IV+, 250m
Jesih-Potočnik IV+/III, 200m
