ŠAO VelenjeV petek, 28. 1. 2022, smo se Miha, Nik, Aljaž, Tine, Žiga, Tilen in Monika odpravili na Okrešelj, kjer nas je v koči pričakala nova peč. Žal ni služila le za ogrevanje, temveč je uspešno preluknjala tudi dve puhici. Sreča, da smo imeli duct tape, drugače bi tudi v koči izgledalo kot pred njo, »zasneženo«. Iz nahbrtnikov smo privlekli hrano in pijačo, nato pa se je koča končno segrela do temperature, ko smo lahko bili brez puhic. Verjetno bi drugače žrtvovali še kakšno.
Naslednji dan smo se Miha, Nik, Žiga, Tilen in Monika odpravili proti Sestopni grapi in Ledinskemu vrhu, Tine in Aljaž pa sta raziskovala teren proti Turskemu žlebu, eden na smučah, drugi peš. Razmere so bile odlične za hojo, za smučarijo pa malo manj. V Sestopni grapi smo naredili stopnice, grapa pa je v celoti zalita, zato kliče nove obiskovalce. Proti Ledinskemu vrhu smo šli po bolj »direktni poti«, kjer nas je pričakalo nekaj kamenja, vendar se ga da tudi obiti, če ima kdo raje zgolj sneg. Na Ledinskem vrhu smo si malo oddahnili, pojedli sendviče, vendar zaradi vetra postanek ni bil predolg. Pot proti Savinjskemu sedlu, za razliko od Ledinskega vrha, ni uhojena. Tu in tam si se znašel do kolen v snegu, večinoma pa je bil sneg precej trd in super za dereze in cepine. Pod Savinjskim sedlom se je veter umiril in posijalo je sonce. Počutili smo se kot na plaži, edino gneče ni bilo. Sledil je spust proti koči, kjer smo vse pospravili, nato pa še hoja v Logarsko dolino.
Odlične razmere, lepa tura, dobra družba. Kaj še hočeš lepšega, poleg celih puhic.
