ŠAO VelenjeV nedeljo 7.3.2021 ob 07:00 smo se člani Šaleškega alpinističnega odseka odpeljali na turo na Lanež. Cilj je bilj uspešno prehoditi in preplezati vsaj dve grape. Pripeljali smo se do kmetije Bukovc v Solčavi, nato pa peš hitro krenili proti koči na Grohotu. Glede na izkušnje smo se razdelili v dve skupini. Začetno skupino, v kateri sem bil tudi sam, je vodil Jure Vrhovec, izkušenejšo pa Tanja Ramšak. Vremenske razmere so bile precej dobre; jasno sončno vreme ter nekaj stopinj po ničlo.
Jure nas je najprej peljal v grapo »Pojoče travice« v Durcah. Sprva noben ni imel probleme s smerjo, nato pa smo naleteli na nepredvidene okoliščine, kjer je bilo premalo snega in večja naklonina za enostavnejše prečenje. Jure je izdelal varovališče in se dodatno “povaroval” z vrvjo. Kratek a precej zahteven del smeri, ki si ga prostovoljno ne bi želel splezati brez dodatnega varovanja. Na tej točki smo se zaustavili za slabo uro in dodatna puhovka je še kako prav prišla. Kdo bi si mislil, zmrznila mi je tudi pijača v nahrbtniku. Po zahtevnem detajlu, v katerem je bilo potrebno tudi z roko poprijeti za skalo in z derezami popraskati po skali je sledil še počasen in previden vzpon na vrh, kajti sneg v tem delu se še ni dodobra usedel in strdil. Stopati je bilo potrebno počasi in previdno ter povsem ugrezniti cepina, kajti naklonina je bila velika. Tako je bilo potrebno paziti na vsak korak. Na vrhu pa smo bili poplačani s super razgledom nebom brez oblačka. Sledilo je srečanje s Tanjino skupino, ki je uspešno plezala »Detektivsko« in Butalsko« grapo ter sestopila po »Mišini« grapi in »Hojnikovi« poti. Naša skupina je počasi, a previdno sestopila po »Butalski« grapi, brez težav, saj so tukaj bile razmere dobre.
Časa je bilo še dovolj za en vzpon po »Naši« grapi. Tudi tukaj smo naleteli na dve manjše skalnate in zamrznjene skalne ovire, ki so nam preprečile prehiter vzpon ter je bilo potrebno varovanje z vrvjo, kajti Jure ni želel ničesar tvegati, sploh pa ne za svojo obletnico rojstnega dne. Vsem je uspelo v eni uri znova stopiti na vrh, kjer mi je s pomočjo sonca le odmrznila voda, da ni bilo prehude žeje. Dokončno smo sestopili po »Mišini« grapi, sedaj že pogumneje, a že nekoliko utrujeno in se vrnili najprej proti koči na Grohatu, za hiter počitek, nato pa vrnitev to kmetije Bukovnik, kjer nas je Jure počastil s pijačo in prigrizkom ob svoji obletnici. Kaj še človek želi več, super dan!
V Juretovi skupini smo plezali:
Nik Martinšek
Miha Polh
Monika Špital
Tilen Legnar
Matej Zatler
Plezali smo:
