V zadnjem obdobju se nama z Janom vse redkeje uspe uskladiti za kakšno turo, takrat ko pa le prekrižava vrvi, nekako vselej pride na pladnju fina porcija, nehote, kakopak. Minulo soboto je vremenska napoved devalvirala obisk v Logarski dolini, parkirišče ob ranem jutru je dajalo videz kot ga daje praviloma ob zimah. Tistih nekaj parkiranih avtov, pa se nas je očitno večinoma zapodilo v Celjsko smer. Tako smo v rahlem časovnem razmiku v smer vstopile štiri naveze, Kranj, ČAO, ŠAO ter Grmada. Krivulja optimalnih razmer je že v padcu, materiala je sicer še zmeraj zadosti, je pa mestoma sumljive kakovosti. Prvi raztežaj nudi gibčno telovadbo, detajl pa je fino pokončen osrednji del z dodatkom slapa pršiča, ki ti ga tobogan grape radodarno trosi direktno v lice. S kletvicami tukaj nismo skoparili. Drugi raztežaj umiri naklon, doda ovinek mimo balvana in se izteče v udobno stojišče. Od tukaj naprej sledi »špancir« osrednjega dela smeri/grape do vršnega dela. Naveze tukaj pošteno »50-50« odberemo izstopa. Kranj-ČAO levega, ŠAO-Grmada desnega. Kateri je boljši na vrhu nismo dorekli, smo pa obojni privzdignili obrvi glede razmer. Štant desne variante je lepo rumeno markiran, pa ga tudi v gosti megli ni bilo moč zgrešiti. Smer tukaj naredi prečko vzdolž momentarno precej votlega ledu do naslednjega stojišča v manjši lopi. Original izstop tukaj poteka direktno navzgor, M4 pravijo, trenutne razmere pa so še dopuščale lažji cikcak izstop, začinjen s skokom in varovanjem na lepe oči. Jan se je tokrat precej izkazal, moja prva pokončna runda letos, pa sem mu »kavalirsko« prepustil vodstvo celotne smeri. Smer z vidika težavnosti plezanja sicer ni tako zahtevna, je pa bila glede na danosti tistega dne kompleksno precej naporna. Mraz, megla, sneženje in veter v vse močnejših intervalih so naredili svoje. Dodobra pomrznjene pa nas je čakal še megleno vetroven sestop praktično brez vidljivosti, ki je zaokrožil konkretno zimsko partijo. No, stara garda bi verjetno zamahnila z roko, češ, pob, mi smo takole bili vsak vikend v hribih.
plezala: Šk’rjanc, Juvi
smer: Celjska smer
gora: Mala Rinka – vzhodna stena
težavnost: razmere upoštevajoč težja kot številka, ki ji jo pripisujejo
časovnica: kot se spodobi, od svita do mraka (dostop-smer-sestop)