Popoln vikend

Z člani ŠAO se hitro v četrtek dogovorimo, da si popestrimo težko pričakovani vikend.  Odločimo se za sobotni odhod na našo kočo. Kjer si  zvečer pred spanjem pripravimo slastno pojedino in se malo podružimo. Zjutraj pa vsak z svojo navezo krene nasproti novim dogodivščinam, ki jih ponuja prečudovita logarska dolina.

 

Julijan/ Nejc in Jan/ Domen

Se skupaj odpravimo plezati v skuto  smer  Zajeda v Skuti. Sama smer je ponudila odlično plezarijo. Saj je skala v smeri zelo kompaktna. Celo smer se da preplezati v polnih raztežajih 60m. V samem detajlu je smer zelo dobro nabita. V iztopnem delu skozi polje III, so kladivo in klini obvezna oprema saj ponuja možnost najboljšega vmesnega varovanja.

 

Tanja/ Nina

Sta krenili na dolgo načrtovani Grintovec. Iz ŠAO koče čez Turski žleb na Skuto in čez dolgi hrbet na Grintovec. Sestopili sta čez Mlinarsko sedlo in pod Štruco in Skuto nazaj na ŠAO kočo

 

Alja/ Tina

S Tino sva se ta vikend odločili preživeti bolj turistično, odločili sva se, da kreneva preko Kamniškega sedla na Planjavo. Tina tam še ni bila, pot pa je ravno dovolj dolga in kratka, da sva lahko dodobra izkoristili dan. Ker se nama ni mudilo, sva se na turo odpravili kasneje kot ostali, čas pa izkoristili za jutranjo kavo in druženje, pa še po koči sva v grobem pospravili, da je bilo potem malo manj dela. Na Frischaufu se je trlo ljudi, veliko je bilo znancev, ki so se prav tako kot mi odločili izkoristiti lep vikend. In res je bil lep! Čudoviti razgledi, ozračje je bilo tako čisto, da se je videlo Krn, pa Triglav in vse do Grossglocknerja. V dolini pa megla do koder je seglo oko. Super vikend v odlični družbi, ki ve, kaj je dobro.

 

Jure/ Luka

V nedeljo zjutraj sva z Luko okoli osme ure krenila s ŠAO koče na Okrešlju proti Turskemu žlebu. Dan je bil lep in še razmeroma dolg, zato sva se odločila za malce (za naju) težjo smer in se podala v Igličevo v Malo Rinko. Med dostopom sva srečala kar nekaj ljudi, večina jih je bila namenjena v oblegano Vzhodno smer. Po 45ih minutah sva prispela do vstopa v smer, v kateri je že bila ena naveza, ki pa je plezala hitro in si tako nismo bili v napoto. Plezanje je bilo pristno hribovsko. Kljub dobri nabitosti smeri s klini je bil občutek še vedno precej drugačen kot v kakšni navrtani večraztežajni smeri. Odločila sva se za levo varianto smeri. Razen s kaminom, je smer postregla z vsemi oblikami plezanja, generalno pa bi jo označil za »platasto«. Bilo je nekaj omembe vrednih detajlov, za katere je potrebno malce več poguma. Tako bi poleg v vseh člankih opevane prečke izpostavil še majhen previs v tretjem raztežaju, kjer se smer deli na levo in desno varianto, ter meni najtežjo plato, ki sledi dvema lažjima raztežajema za prečko. V zadnjem raztežaju se smer priključi Vzhodni, s katero si deli izstop iz stene. Z orientacijo nisva imela težav. Sestopila sva po Turskem žlebu, kjer so obnovili varovano pot, tako da jeklenice segajo višje pod vrh, kar naredi sestop nekoliko prijetnejši.

Julijan Ezgeta