Napad na Krofičko

Poletne temperature so že dosegle naše hribe. Pri izbiri cilja je bila ključnega pomena lega stene. Ostenje Krofičke je usmerjeno na severozahod in zato lahko v dopoldanskem času v smereh pričakujemo senco. Odpravili smo se v dveh navezah. Svjetlana in jaz sva odrinila z zgodnjim vlakom, Alja in Jure pa sta se odločila za bolj nedeljski urnik.

Izbrala sva smer Zaljubljena. V vodničku Logarska Dolina, vzhodni del te smeri ni opisane, saj je nastala v novejši dobi. Skice smeri pa je mogoče dobiti v koči na Klemenči jami, kjer nam je prijazen oskrbnik zaupal, da je uradni vodniček že v pripravi. Dostop do smeri poteka od koče naprej proti Ojstrici cca 15 min do prve izrazite grape, ki prečka planinsko pot. Še nekaj metrov naprej po poti in nato se ostro levo odcepi potka, ki vodi pod steno. Vstop v smer je pri drugi veliki luknji, kjer se vstopi tudi še za nekaj drugih smeri (Zvitorepson, Brankina smer). Raztežaj in pol si delijo vse tri smeri, potem pa sva pri prvem klinu drugega raztežaja zavila levo v plato in po neizraziti grapi na polico. Svedrovci in klini si sledijo eden za drugim tako, da orientacija ne predstavlja večjih težav. Na predzadnji svedrovc v drugem raztežaju je najverjetneje padlo nekaj kamenja in je zato sploščen, ampak ga lahko z malo iznajdljivosti vseeno vpnemo. Iz police smer zavije rahlo desno v grapo gladke in zaobljene skale. Tretji raztežaj je plezalsko najbolj zanimiv. Detajl zahteva, da v plati visoko postavimo noge, primemo izrazit podprijem, vpnemo klin, ki visi s previsa in se skobacamo desno v kamin. Do sidrišča je še nekaj svedrovcev kaminskega plezanja, ki na prvi pogled ne ponuja izrazitih oprimkov, ampak tehnično ni tako zahteven kot sam detajl. Smer se nato priključi Zvitorepsonu in po dveh dolgih raztežajih naju je na vrhu obsijalo sonce. Sestop je urejenčez borovce v grapo, kjer je potrebnega malo plezanja navzdol preko manjših skalnih skokov.

Ostalo je še dosti časa in napotila sva se še na bolj severno stran stene v Krofički. Do smeri Večerna zajeda lahko pridemo, če nadaljujemo naprej po poti od vstopa prejšnje smeri cca 15 min. Smer se začne z lažjim raztežajem, ki pripelje do zajede. Od tu naprej sta dva raztežaja izjemne plezarije po kompaktni skali in gosto navrtanimi svedrovci. Pri premagovanju detajla sva imela manjše težave, saj naju je načenjala utrujenost, sonce pa se je ravno uprlo v steno. Na zadnjem sidrišču sva poleg vrvic dodala še maillon in opravila spust po vrvi.

Alja in Jure sta suvereno opravila z Zvitorepsonom in se prepustila uživaškim nedeljskim pogledom na Logarsko dolino.

Dobili smo se pod steno Krofičke in skupaj sestopili na kočo, kjer voda življenja (Eau de vie kot ji pravijo Francozi) teče v potokih in je do zdaj še ni zmanjkalo.

Plezali smo:

Krofička: Zaljubljena, VI/V+, IV, III, 110 m +110 m, Svjetlana, Luka

Krofička: Večerna zajeda, VI/V+, IV, 120 m, Svjetlana, Luka

Krofička: Zvitorepson, V+/IV+, III, 260 m, Alja, Jure

 

Luka Domitrovič