Turčija

Kot vsako leto jeseni, sva tudi letos odšla na lepše. Izbrala sva si Turčijo, ki naj bi bila raj za športne plezalce. Svoj dopust sva v Turčiji preživela od sredine oktobra do sredine novembra.

Do Turčije sva poletela z letalom, izbrala sva Turkish airlines, karto sva si rezervirala od Gradca do Istanbula. Cene letalskih kart so trenutno zelo ugodne.
Vodniček si je najbolje kupiti že v Sloveniji, saj ga na plezalnih destinacijah prodajajo po dražji ceni, možno ga je kupiti v kakšni plezalni trgovini, midva sva ga nabavila v Izmirju.
Najina pot se je pričela v Istanbulu, kjer sva takoj ob prihodu na letališče prevzela avto, saj sva želela prepotovati zahodno stran Turčije.
Prvič sva se za plezanje ustavila v Izmirju, kjer sva bivala v hotelu. Naj povem, da sva za 11€ na osebo dobila zeeelo lep, skoraj luksuzen hotel z zajtrkom – noro. Cca. 30 minut vožnje iz Izmirja se nahaja plezališče Kaynaklar. Pod plezališčem se da prespati, če imaš šotor, nihče te ne bo preganjal. Plezališče ima okoli 250 – 300 smeri, ki so zelo lepe in raznolike. Tukaj sva preživela par dni.
Naslednja plezalna postaja je bilo obmorsko ljubko mestece Datca, kjer sva zopet bila nastanjena v zelo lepem apartmaju za zelo nizko ceno ;). Do plezališča Datca je okoli 10 minut vožnje iz mesta. V času najinega obiska je bilo zelo vetrovno, vendar sva uspela zdržati par dni in preplezati par zelo lepih smeri. Plezališče je novejše, smeri so lepe, kompaktne, velikokrat ostre. Zelo priporočava obisk, nama je bila Datca zelo pri srcu.
Pot sva nadaljevala proti Olimposu, kjer sva preživela par dni. Vas je zelo priljubljena za domačine kot tudi turiste, saj temelji na lesenih bungalovih, ki imajo svoj čar, ima močno zgodovino in leži ob morju. Vas ima več sektorjev, kjer lahko plezaš ob pogledu na morje, na soncu ali v senci. Čez dan je zelo vroče, zvečer pa zelo mrzlo, saj vas leži v kotanji.
Zadnjih 14 dni sva preživela v Geyikbayiriju, ki naju je navdušil in je od vseh plezališč najbolj obiskan. Vas leži na hribu, ki je od Antalye oddaljen cca 30 minut vožje z avtom. Sektorjev je ogromno, je pa bilo v času najinega obiska čez dan zelo vroče – okoli 30 stopinj, zato je bilo plezanje na južnih sektorjih skoraj nemogoče. Večina sektorjev je obrnjenih južno, tako, da sva čas preživela v senčnih sektorjih. V Geyikbayiriju je možno plezati na platkah, previsih, tufah, za vsakega se nekaj najde. Spala sva v kampu Josito, ki je daleč najboljši kamp od vseh, ki so pod plezališči. V kampu in okolici si lahko naberete granatnih jabolk in mandarin, saj jih nihče drug ne pobira in so na voljo plezalcem. V kampu je skupna kuhinja, tako da s seboj ne potrebuješ ničesar, tudi plinski gorilnik je na voljo za izposojo. Če ostaneš dlje kot 14 dni, te kamp stane 4€ na osebo, če imaš svoj šotor. Na voljo so tudi bungalovi in izposoja šotorov. Srce kampa je recepcija/restavracija, kjer se lahko pošteno in dobro naješ, zvečer pa podružiš ob tabornem ognju. Ob “rest dnevih” se lahko z avtom odpraviš v Antalyo, kjer lahko počneš ogromno različnih stvari. Za tiste, ki nimajo avta, vozi v mesto avtobus, lahko pa tudi štopaš, se ti ne bo nič hudega zgodilo. Ogledala sva si tudi novejše plezališče Citdibi, ki ima ogromen potencial, trenutno pa so tam navrtane težje smeri. Večina ljudi pride plezati samo v Geyikbayiri in sicer z letalom priletijo v Antalyo. Z lastniki kampa Josito se je možno dogovoriti za prevoz iz letališča, ki je od kampa oddaljeno eno uro vožnje. Midva sva avto pustila na letališču v Antalyi in letela do Istanbula, ter od tam do Gradca.
Nad Turčijo – ljudmi, pokrajino, kulturo – sva bila izjemno pozitivno presenečena! Ljudje so zelo prijazni in gostoljubni, narava je zelo lepa, plezanje je pa itak vrhunsko, podarjenih ocen ni!
Je za it, zeloo priporočava!!!

Lidija Celcer in Nejc Radoja

 

 

 

 

 

 

Jernej Radoja