GROSSGLOCKNER PO GREBENU STUDLGRAT

V petek 3. avgusta pozno popoldan se po predhodnem dogovarjanju na ferajnu z Janom odpravila proti Avstriji. Pot naju je najprej vodila čez Karavanški predor v smeri Lienza, od tod naprej pa v smeri Matreia in Kalsa. Iz Kalsa do  parkirišča pri Lucknerhaus (1920m), kjer je izhodišče za pot, sva se peljala po panoramski cesti Kalser  Grosglocknerstrasse. Tja sva prispela malo pred deseto zvečer, nekaj pojedla in se spravila h krajšem počitku.

Vstala sva malo pred drugo uro zjutraj si oprtala nahrbnike z opremo in pričela s hojo proti mojemu prvemu tritisočaku. Iz parkirišča pri Lucknerhaus sva startala malo pred pol tretjo uro zjutraj. Nadaljevala sva v smeri hudournika Kodnitzbach do koče Lucknerhutte(2241m). Od tu naprej se pot pričela strmo vzpenjati proti koči Studl-Hutte(2802m), kjer sva prišla do razpotja, desno vodi pot v  smeri koče Erzherzog-Johann-Hutte(3454m), midva pa sva nadaljevala naravnost navzgor na ledenik Teischnitz-Kess in po njem do vstopa v Studlgrat (3200m). Pred začetkom ledenika se opremiva z derezami, cepinom in vrvjo za ledeniško navezo. Šele ko sva se začnela vzpenjati po grebenu se spogledom navdol zavem koliko razpok ima ledenik.

Na začetku je plezalni del dokaj lahek, če odmislimo sorazmerno naložene kose skal. Zahtevnejši del nastopi po tako imenovanem Frustuckplatzu-zajtrkovalnici(3550m).  V tem delu so nam v pomoč varovala: klini z obročki ali brez, vrvi z vozli in jeklenice. Skala za plezanje je dobra, le nekaj večjih gladkih plošč in krajših vertikal , kjer pa si pomagamo z varovali. Iskanje prehodov je na nekaterih mestih orientacijsko dokaj zahtevno. Ko smo čez prižnico, kjer je najbolj izpostavljeno, do vrha ni večjih težav.

Ko sva prišla na vrh, se nama je odprl čudovit razgled na sosednje vrhove. Vreme je bilo kot naročeno sončno in s tem tudi zelo dobra vidljivost. Sestopila sva po nekoliko lažji poti čez Kleine Grossglocker in nadaljevala v smeri koče Erzherzog-Johann Hutte(3454). Pot sva nadaljevala prek ledenika Koednitz-Kess naprej proti dolini po eni izmed številnih poti, ki jih vidimo pod ledenikom. Možno je sestopiti tudi po poti mimo koče Studl-Hutte(2802m). Na poti sva naredila še krajši postanek pri koči Lucknerhutte, nato pa nadaljevala proti parkirišču.

Vzpon po grebenu Studlgrat spada med alpinistične z oceno UIAA III-IV, večinoma II. Pot sva opravila v enem dnevu, dostop je trajal 7 ur in sestop 5 ur. Pri tem vzponu je še posebej pomembna vsa oprema za ledeniško navezo, uporaba derez, cepina in seveda znanje za gibanje v ledeniškem svetu ter reševanje iz ledeniških razpok, ki jih pri tem vzponu ni manjkalo.

 

Naveza: Jan Škorjanc in Domen Potočnik

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Domen Potočnik