ŠAO VelenjeOtovorjena kot dva osla grizeva preko skrečin do podstavka grebena. Zimska sezona je očitno pustila tudi nekaj dobrih posledic, uspe skoraj ura dostopnega bonusa. Zabijeva jo v smeri in še kaj čez, ampak kaj češ hiteti v taki lepotici. Vstopna ležerna rampa, potlej plezarija strumno po/ob razu. Odštevanje cugov, z nekaj vmesnimi tranziti vseskozi držijo znotraj svoje težavnostne kategorije. Predhodniki z železjem niso skoparili, dodatno cingljanje tako ni potrebno. Prečka v bistvu ni prečka, je le gladek buhtelj, ki ga hitro odkljukaš in odplezaš naravnost navzgor. Sam se nasmolim in vpnem klin nekoliko naprej po polici, kar mi nadalje v raztežaju povzroča nemalo trenja. Zadnja tretjina smeri popusti v težavnosti, pridobi pa na panoramski komponenti. Na vrhu sva nagrajena s pravo zimsko ‘hladovino’, brez dolgoveznih ceremonij ubereva sestop na stran Malih podov. Vznožno melišče drži belo prevleko, splačalo se je obtežiti še z zimskim orodjem. Nižje v Žmavčarjih ponovljen ‘šnelkurs’. Potlej tradicionalna runda v dolini in neplanirano snidenje z ekipo, ki je operirala v sosednjem rajonu ter ‘poštempljala’ nekaj finega.
Skuta – južna stena – Južni raz IV+/III, 350m
naveza: Andrej, Jan
