Monte Cervino – Matterhorn 2017

Bo že držalo, da vsakih 7 let vse prav pride. Tako so za letošnjo akcijo prišli prav tudi Juretovi zapiski iz leta 2010, ko smo se prvič odpravili proti dolini Aoste in naprej v Breuil-Cervinio z namenom preplezati Levji greben in priti na vrh Matterhorn-a.

Ekipa Vili, Dule in jaz je tako krenili na pot v petek popoldne. Ustaljena 8-urna pot preko Padske nižine in nato 3 x desno najprej v dolino Aoste, potem proti Cervini in nazadnje na parkirno mesto, kjer smo ob dveh zjutraj v spalkah in pokriti z šotorskim krilom dočakali dan 1.

Dan 1: Ob 8.00 smo zmenjeni s starim dobrim Land Rover-jem, da nas zapelje do koče Abruzzi, in nam prihrani dobri dve uri in 800m »višincev«. Naprej peš, cilj je koča Carrel 3835m. Pot je z razliko izpred sedmih let kopna, tudi tako zelo znan Chemine preplezamo brez večjih težav. Po petih urah dosežemo cilj prvega dne, pretirane »gužve« ni, zato brez težav rezerviramo tri ležišča. Preostali del dneva usklajujemo bojni plan kdaj, kako in kaj za naskok na vrh.

Dan 2: Po bolj ali manj prespani noči vstanemo ob štirih. Nekaj čez peto krenemo in v temi poskusimo slediti ostalim navezam, ki se kar hitro porazgubijo po steni. Sam sem v vodstvu in v nekem trenutku ne najdem pravega prehoda proti grebenu. Po dobrem polurnem »tipanju« stene levo, desno, gor, dol in ko se že malo zdani smo spet v sedlu, sam pa na takšni delovni temperaturi, da vodstvo prepustim Martinu.  Nekje na polovici grebena (Cravatta) je čas za dereze; tu tudi srečamo prvo vračajočo navezo. Vodnik, ki s klientom obrne zaradi slabega počutja slednjega, pove da imamo po štirih urah dela še slabe tri ure do vrha. Sam kalkuliram, kajti ob dveh obljubljajo poslabšanje vremena. Dvome preverim pri Viliju in Duletu, ki sta na takšnih obratih, da gre samo še naprej. Sledijo Pic Tyndall 4241m, izpostavljen Testa del Cervino in na koncu še Scala Jordan, kjer se spet vse postavi pokonci. Z Vilijem zamenjava vodstvo in tako nekaj čez dvanajsto stopimo na vrh. Sam sem spet pri kalkulaciji. Tako pravih občutkov z vrha ni. Sledijo čestitke, obvezni »photo shutting« in sestop v obliki X »abzajlov«. Dobro uro pred Carrel-om začne naletavati sneg, ki pa nikakor ne more pokvariti razpoloženja ekipe. Končna bilanca štirinajst ur dela na gori in utrujenost, ki jo prikrijejo iskre v očeh in nasmeški do sluhovodov. Na koči Dušan odkrije svoj skriti talent, ko nekega klienta tako motivira, da se mu v očeh vidijo neskončni ???. A mi je tega treba? Kaj jaz delam sploh tu?

Dan 3: Vstanemo okoli osmih in se počasi odpravimo proti dolini. Spet sledi nekaj »abzajlov«, prečka Testa del Leone, kjer opazujemo ogromen podor iz sedla desno od Carrel-la v grapo proti dolini.  Na poti srečamo ducat navez, ki bodo poskušale v naslednjih dneh. Čestitke za osvojeni vrh in obvezna vprašanja o razmerah so stalnica ob sestopanju. Kratek počitek pri Abruzzi-ju in po petih urah smo spet na parkirišču, kjer se je pred dnevi vse začelo.

Na koncu obvezno in zasluženo pivo ter »steak« čisto v stilu ekipe – WELL DONE.

Ekipa:

Martin Mrakič – Vili

Dušan Osojnik – Dule

Rok Plimon

 

Nekaj uporabnih podatkov in linkov:

Poleg osnovne alpinistične in osebne opreme smo uporabili še vrv 60m polovička, 5 – 7 dolgih kompletov, nekaj »friendov«, dereze, cepin. Avto parkiraš na brezplačnem parkirišču ob golf igrišču, blizu je tudi vodniška hiša. Cena taksija do koče Abruzzi je 100€ in se porazdeli na število oseb (maks. 5); potrebna je rezervacija. Na koči Carrel je plin, kjer tališ sneg in kuhaš. Prenočišče stane 20 € in jih daš v »šparovček« na koči ali pa ti jih pobere kakšen lokalni vodnik (izda ti tudi račun ;)).

Vreme

http://www.bergfex.si/breuil-cervinia/wetter/ https://www.3bmeteo.com/meteo/monte+cervino

Taksi do koče Abruzzi

http://www.rifugiorionde.it/index.cfm/en/refuge/

Informacije o razmerah na gori:

http://www.guidedelcervino.com/content.asp?ID=138

Opis ture:

http://www.summitpost.org/cresta-del-leone-liongrat-or-sw-ridge/840797

Hrana in pijača Cervinia (preverjeno):

https://www.tripadvisor.com/Restaurant_Review-g187864-d3381926-Reviews-Jour_et_Nuit-Breuil_Cervinia_Valle_d_Aosta.html

Po dobrem tednu so tudi občutki že prišli za mano. Gora kot je  Matterhorn te pač ne more pustiti ravnodušnega. Naredili smo nekaj, kar bi se pred sedmimi leti glede na razmere res težko izšlo in je bila odločitev o vrnitvi edina pravilna. Gora ostane, čaka in počaka, tako kot je tudi nas.

   

Rok Plimon