ŠAO VelenjeOrganizator GRS Celje je dal po programu tekmovanj KTTS ven Vabilo za na tekmo Za Memorial Stanka Veniška in Marka Lihtenekerja. Vabilo vedno lepo opremijo s sliko izpod rok Hansija. Včasih je bil na sliki Marko, včasih Grega, Robi, Tilen. Lej ga zlomka – presenečenje – na vabilu sem jaz. A ste vidli, da se počasi daleč pride. Primerek iz lanske tekme na Okrešlju v čudovitih pogojih oziroma ozadjem, pa še z nasmehom. Sem si rekel na to tekmo pa grem (na katero pa nisem šel?). Malo sem pobaral tekmovalce od drugod in dobil odgovore – Kranjski dirkači pridemo. Tilen me je vprašal če grem z njim v par? Moram reči, da sem počaščen, če me tako sposoben tekmovalec vzdržljiv špotnik (evropski prvak v adventure race) povabi. Res da bi on z Robertom bil hujša konkurenca, vendar Roberto je odsoten zaradi službe. Ko se pripeljeva na parkirišče pri štartu je že polno naših in drugih, pa še bolj polno bo. Enostavno je priti ven z avtom, ko se smučarija ustavi. Prišli so skoraj vsi ta boljši od naše smetane s svetovnega. Ker ni bilo Nejca so se poparali nestandardno zanimivo. Milan je vzel najboljšega mladinca. Pa nista bila ne najstarejša ne najmlajša. Silvo je bil najstarejši tekmovalec (okoli 63 let, pa ga na dolgih turnih sprehodih komaj dohajam) in se je edini hotel na kontrolah kaj pomenit. Gremo se prijavit, že kažem pot Klemenu in ostalim do GRS koče. Povem mu kako se ga spomnem še od Markotovih časov, ko je prišel na Jezersko tekmo z debelimi nogami in sem si rekel, kaj pa ta tu dela in že je bil pred mano po rezultatih. Sedaj pa z lahkoto tekmuje na svetovnem, čistu blizu Nejca in Anžeta. V bistvu so naši ta boljši – 6. v svetovnem merilu. Mi pa tud nismo tolk za njimi.
Proga pa mal po ravnini – potem pa strmo po roru gor. Za ogrevanje smo mal stopli po njej in se privajali na krasen sončen dan. Grega je opisal progo in 3,2,1, štart – gremo mal prej. S Tilnom sva zelo spredaj v skupini. No ne vem, če je zadaj bila še kaka skupina. Sredi strmega vzpona se men zdi mal prepočas in se zaderem Marjanu, ki vodi grupo, da naj gre malo hitreje. Na vrhu oni z isto hitrostjo nadaljujejo, mene je pa že mal zabilo. Zvozim kratek spust in vzpon in se znajdem na prvi menjavi nato pred hotelom in Janez ter Franci stopita predme. Pod Vrhom Medvednjaka nas proga vodi levo – tam še nikoli nisem bil. Lepa mehka smučina me pripelje do Ivča in Hansa na najlepšem delu proge -odmaknjeno, sončno, sneženo. Na vrhu Starih stanov navija zame Sabina in Grega. Tilen mi pomaga sneti pse in že drviva proti svinjaku, zadnji del po pršiču – tako lepo še nikoli ni bilo. Pse gor in gremo. Čas diktira zadnji v paru in Tilna spustim naprej. Spet navijajo in pse dol – še zadnji spust, najhitrejši del po roru proti cilju. Ne vem zakaj pa vendar spustim kot Zupančič pred leti na svetovnem – malo prehrabro, konča se s pobegom suči izpod mene, tako da je spodaj sneg na dotik zadnjici, pa še kak preval in že hitim levo desno proti cilju . Ta spektalkularni spust se pri večih parih konča s padcem enega od tekmovalcev. Ne bose verjeli Ido ne zvozi, čeprav je v mojih spominih vedno zvozil. Opralo mu je sol z obraza. Tud Milan se pohvali, da si je pobliže pogledal sneg tam. Veselje in smeh pa mal kašljanja in čaja. Pridejo tud ženske in rekreativci, to so le tekmovalci brez para. Mednje je stopil tudi Zdenko, ki je tako dober, da mu ni para. Presenetil je Karli in Aleš in še kdo, že s tem, da je prišel na lepo tekmo, ki nam je odkrila skrite kotičke dobrih poznavalcev Golt, kot so Ivč naš, Hansi in še kdo.
Nekdo se na kontroli pritožuje, da je lačen. Dobrosrčna kontrola pripomni, da bi po izgledu lahko bil najmanj en teden brez hrane. Klemen je razigrano jezen, ker se mu dozdeva, da vedno zgubi možnost zmage zaradi otročjih stvari. Poskušam ga pomirit, da se naj malo sprosti in bo boljše. Res pa da je imel izkušeni Tomaž še eno karto – elastiko, da bi se pripel za Anžeta, če bi bilo še bolj tesno. Pa ni bilo treba, ker Matjažu pravi čas padel dol pes. V bistvu imamo vsi na tekmi od drugega do ta zadnjega, enake probleme – račun brez krčmarja, kako bi tista dva pred sabo lahko prehitel – nič lažjega. Pa vendar smo na tekmi tako dobrosrčni, da ga spustiš naprej. Po navadi domačini to damo kot darilo gostom, poleg majice in malice. Kelner je zelo razigrano dobre volje (napram lani) ker bodo restavracijo, oziroma hotel podrli čez 14 dni. Pol bodo pa naredili visoko kategorijo – mogoče bo potem manj naporna strežba. Reciklaža plastike in pločevink pa že sedaj.
Po kosilu pa zunaj na soncu debata o vsem kar nas najbolj zanima iz prve roke – takih informacij in mnenj ne dobiš nikjer drugje, pa še držijo. Če Vas ni bilo na tekmo zato, da ne bi bili prvi ali zadnji, pred njim ali za njim, Vam povem, da vsakokrat veliko zamudite, novi tereni za turno, novi stari znanci – vedno drugačni. Verjetno bo s preobrazbo v nove vrednote družbe tudi to doživelo preobrat, da bo turna še kaj druga kot kava s smetano v koči na Smrekovcu.
Turna smučarija je kot jadranje, vedno si v ravnotežju s hribom, tudi, če se ustaviš in pogledaš naokoli. Ni nevarnosti za poškodbe zaradi sunkovitih gibov. Pa mi dohtarca ne verjame, da se vedno boljše počutim in nekako bolj sproščeno zdivjam s ta boljšimi. Za sedaj se mi to dogaja še samo na štartu.
Izvirno oblikovane pokale – tablice je podelila GRS in Hčerka Marka Lihtenekerja – Ana, velika prijateljica našega najboljšega tekmovalca Anžeta Šenka. Zmaga na domači tekmi je najslajša, še Marko bi je bil vesel. Anžetu letos na Jezerskem za malo ni uspelo. Veseli so bili tudi GRS Kranj, ki je zmagala v GRS konkurenci. Pa Ido in Brane nista prišla kar tako – dobila sta pokal. Jana si je privoščila mirno tekmo.
Vse bolj redki tekmovalci, ki pa so v veliki večini primerov v svetovnem vrhu razveseljujejo organizatorje kot zahvalo za veliko delo – organizacijo dirke. Nekdanjim uspešnim turnim tekmovalcem GRS Celje in ostalim članom je to velik izziv, dobra tekma brez nevarnosti plazov. Letos so bile tudi kontrole odlične – jasna navodila, tako da razen hitrega koraka ni bilo druge zmede. Pohvala Gregu, Hansu, Ivču in še drugim – bilo je veselo!
Podrobnosti o rezultatih na GRS Celje ali KTTS strani.
Boris Stropnik
