ŠAO VelenjeKo zjutraj parkiramo v Koncu nad Kamniško Bistrico je še tema, bili smo prehitri ali pa nismo vedeli, da je dan že tako kratek. Nekaj časa je bilo še treba počakati, preden smo lahko nadaljevali pot k našemu cilju; Koglu. Imeli smo vsak svojo skico smeri in opis, a v startu je bilo treba najti pravo stezo za Gamsov Skret. Kljub prebujajočemu dnevu in začetku jeseni temperatura ni bila temu primerna. Že po nekaj sto metrih je bilo treba sleči doge rokave.
Ko nas gozdna steza pripelje iz bukovja pod Gamsov Skret, se tam paseta dva kozoroga, nič kaj veselo se nas ne oglejujeta, ko se Mijo trudi, da bi naredil lepe fotke. Pustimo kozoroga pri jutanji paši in zavijemo levo po melišču pod plezalne smeri v Koglu.
Že od daleč se vidi Rumena zajeda, ki je ne moreš zgrešiti, vidi se tudi od Doma Planincev v Kamniški Bistrici, kjer smo opazovali stene ob zahajajočem soncu in polnih kozarcih. Virensova smer je pa njena soseda in na sredi se smeri združita ter peljeta skupaj proti robu stene.
Vstopa ne moremo zgrešiti, že ne zaradi tega, ker ima vsak svojo skico in opis v žepu, pa Pavli je zraven, če bi ga midva z Mijotom kaj zafušala. Prvi raztežaj je ravno pravi za ogrevanje, ne predolg in ne pretežak, ki se konča pod prvim kaminom. V naslednjem raztežaju pa skala ponuja že lepo plezanje z več detalji in večimi možnimi varijantami. Tisti, ki je plezal naprej je potek nadaljevanja izbral pač po svoji odločitvi, ki ni nujno, da je bil najboljši, in si dovolil malo plezalske svobode.
Tretji raztežaj nas pripelje po naloženih balvanih do izstopa Rumene zajede in nato po gruščatem in naloženem kamenju na lepo poličko z dobrim mestom za sidrišče.
Naslednja dva raztežaja sta poslastica te smeri. Kompaktna skala, gladke pokončne plate s previsom, vse pa z dobrimi oprimki in možnostmi varovanja. Na razgleden pomol izstopimo naravnost navzgor in ne v desno po skoraj “pohodni” polički, po kateri izstopa večina.
Vse prehitro smo na vrhu, sledi postavitev za skupinsko sliko in prvič se lahko malo skrijemo v senco. Vseskozi smo levo od naše smeri opazovali mamljiva sidrišča za spust po vrvi, nekatera so bila tudi na dosegu rok. A smo se odločili za sestop po brezpotju skozi Gamsov Skret. No, Pavli je imel nostalgijo po klopci, ki stoji na idiličnem mestu in s prav takim razgledom. Pred več kot desetimi leti jo je tam našel prav sveže izdelano, pa ga je zanimalo, če je še vedno tam. Našli smo jo in posedeli na njej.
A pot v dolino je bila neizbežna. Malo posedeti pri Domu Planincev v Kamniški Bistrici, se ozreti nazaj v ostenje Kogla in prepoznati našo današnjo preplezano smer, je bilo tudi v zadovoljstvo. Ravno so jo obsijali zadnji sončni žarki.
Plezali smo: Kogel, Virensova smer IV/III, 160 m
Pavli, Mijo in Stane
