ŠAO VelenjePetek je dan, ki ima za večino med nami neko posebno energijo. To je v najslabšem primeru začetek vikenda. Zadnji petek v mesecu maju pa je za tečajnike iz generacije 2009/2010 s seboj prinesel še dodatno težo izpitov ob zaključku alpinistične šole. Pričakovanja so bila tako visoka, da so se tečajniki v pričakovanju dobre karme celo oblekli v enake kratke majice, ki so bile izdelane prav za to priložnost. In tudi pomagale so.
Alpinistično šolo je v petek zaključilo 15 tečajnikov. Čestitke vsem, ki so zdržali do konca alpinistične šole. Pot do alpinista je sicer še dolga, ampak priznati je treba da je ponavadi ravno prvi korak tisti, ki je najtežji. In oni so ga že naredili.
Na odsek sedaj prihaja še ena generacija kandidatov za mlajše pripravnike in kasneje tudi alpiniste. Kako bomo kot odsek poskrbeli za njih pa je odvisno od vseh nas. Ali bodo dobili možnost za plezanje in nabiranje izkušenj ali pa se bo zopet ponovila stara zgodba. V alpinističnem odseku, kjer večina članov hodi, teče in kolesari, pleza jih pa bolj malo, je zelo težko dobiti soplezalca, kaj šele mentorja. Po moje smo edini odsek, ki ima sestanke le enkrat na mesec. Pa še takrat se pride na sestanek le, če je kakšno dobro predavanje na sporedu saj smo se o novi in znižani opremi že vse zmenli. Duh odseka je duh posameznikov na odseku. Želim si, da bi tudi na našem odseku počasi stopili v pravo smer.
Sedaj je na vrsti čas za nabiranje vzponov in izkušenj. Upam, da se bo energija tečajnikov iz zadnjih let počasi prenesla tudi v stene plezališč in hribov. Tako bomo lahko počasi nehali govoriti o plezanju in ga začeli udejanjati.
Alen Marinović
Interna objava ŠAO
