ŠAO Velenje… je bila v bistvu samo nekakšna rdeča nit, fora, dežurni štos sredine ture na Kotovo sedlo. Po predhodnih dneh, ko je bilo nebo mirno, ko so letalski koridorji samevali, so zmanjšani vplivi vulkanskega pepela ponovno odprli zračne poti. Na turi sva s Pavlom ob vsakem opaženem letalu ponavljala to in ono o zračnem prostoru.
Odhod v zgodnjih jutranjih urah ni bil nič kaj obetaven, saj so naju po Savinjski dolini in okoli Ljubljane spremljali dež in nevihtni bliski. A sva po prihodu v Tamar pomirjena pričela turo v oprani jasnini.
Ko sva jo zjutraj »guslala« od koče v Tamarju proti koncu doline, sva ob grmenju nekajkrat pogledovala po stenah Ponc, Šit, Mojstrovk in Travnika, in iskala odlomljene opasti, ki padajo čez stene. A sva vedno znova ugotavljala, da so to le zvoki letal, ki so spet v zraku.
Malo pod Ozebnikom naju je pa le »pozdravila« prva opast, ki je zgrmela čez steno Šit. Obenem sva tudi ugotavljala, da je nočni naliv naredil nehvaležno skorjo na snegu in da bo najino smučanje pod vprašajem.
Oprano jutro
V Ozebniku
Po zadnji v nizu odločitev sva zavila v desno proti Kotovemu sedlu in končno senco zamenjala za sonce in toploto.
Na soncu
Zavila sva še nekoliko levo od Velikega kota v smeri smučin najinih predhodnikov iz minulih dni. Močno sonce je vrhnjo plast že pošteno razmehčalo in odločila sva se, da narediva prerez snežnih plasti. Nato sva pripravila še vse za preskus stabilnosti plasti in kaj kmalu z rahlim potegom »zadrsala« snežni klin… …in se brez kakšne velike filozofije dobrih 50 višinskih metrov pod vrhom obrnila nazaj proti Ozebniku.
Preiskus in obrat
Dokler sva smučala po osončenih pobočjih je bilo potrebno le previdno in precej močno zavijati. Senca Ozebnika pa naju je zatem prepričala v sestop z derezami in cepinom ter smučmi na nahrbtnikih. 
Ko je bila kloža po najinem mnenju znosnejša za smučanje, sva dereze spet zamenjala s smučmi ter bolj ali manj posrečeno odsmučala v Tamar. In takrat sva ugotovila, da so letala zamenjali plazovi, ki so se po čisto svojem voznem redu prožili čez stene.
Ob pivu pri koči sva še zasluženo uživala v prijetno toplih sončnih žarkih in belih simfonijah s sten okoli naju.
Pavli in Sergej
