Na pragu zmožnega

Izgubili smo enega velikih slovenskih alpinistov. Ob tragični nesreči in kasneje žal tudi smrti alpinista, inštruktorja in gorskega reševalca Tomaža Humarja (1969 – 2009) smo globoko pretreseni.

Elektronski in tiskani mediji so razširili novico o žalostnem dogodku v južni steni še nepreplezane, 7227 m visoke gore Langtang Lirung tako bliskovito, da smo bralci komaj sledili objavam. “A je bilo tega treba ?” “Zakaj je šel sam tja gor ..?”  Ta in podobna vprašanja so in nam jih še vedno zastavljajo laiki – neplezalci. Ne razumejo, ne čutijo potrebe, niti sle po odkrivanju novega, neznanega in še neodkritega. Ne le, da je slovo Tomaža boleča izguba za svojce, je tudi velika izguba za ves slovenski in svetovni alpinizem. Kot reševalec je nemalokrat reševal življenja drugih, sedaj, ko bi sam potreboval pomoč, pa mu sreča ni bila povsem naklonjena.

Ne le da je bil šolan, bil je izkušen in kljub svoji kontraverznosti, zrel za ekstremne smeri, ki se jih je rad loteval solistično. Ob prebiranju raznih forumov človeku postane slabo ob nekaterih prav nesramnih komentarjih na njegov račun. Že res da ga marsikdo ni maral, morda zaradi njegovih potez z medijskim pompom, ampak takšen je vedno bil, posebnež. Človek se vpraša: če bi mu uspelo v tokratnem solo vzponu, kaj bi ti isti “komentatorji” zapisali na spletu? Verjetno bi ga hvalili, kovali v nebesa in se ponosno postavljali z njegovimi osebnimi dejanji. Žal se dogaja to pri nas, narodu ki je v vrhu svetovnega alpinizma. Po drugi strani pa smo ob skoraj 200 mrtvih v letošnjih nesrečah na cestah, ter številnih hudih delovnih nezgodah, povsem ravnodušni.

Izguba Tomaža boli vse nas, tudi tiste, ki ga osebno nismo poznali ali se vedno strinjali z njegovim načinom prikazovanja alpinizma. Boli skoraj tako kot takrat, ko ti soplezalec pade deset ali več metrov v steni in ne veš ali bo sploh preživel, ali ga boš lahko še rešil, spravil do bolnišnice. Kaj in kako boš sporočil njegovim svojcem, ženi? A bodo otroci ostali brez očeta …? Zakaj se je moralo to zgoditi prav nama, meni, …? Čeprav takrat hladnokrvno, kot pravi profesionalec opraviš cel postopek reševanja, pride kmalu za tabo tisto neljubo … skrbi, tesnoba, velika tesnoba in dolgotrajne nočne more! Veš da si naredil vse prav, celo več kot je bilo potrebno za varnost, pa se je vseeno zgodilo. In potem se še dolgo sprašuješ “ali bom sploh lahko še kdaj plezal..??”. Tomaž je bil nekajkrat ponesrečen, a je vedno našel energijo in moč do izhoda nazaj v svoje življenje. Gore so mu pomenile veliko, pravzarav so mu pomenile vse in to ga je ob poškodbah sigurno držalo pokonci.

Svetovni mediji so ob njegovi smrti zapisali “.. izgubili smo alpinista svetovnega kova, človeka ki si je upal več kot drugi”. Res si je upal več kot drugi, morda ga je prav to stalo življenja. A kje je meja, do kje je dovoljeno in kaj prepovedano? Šolanim plezalcem ta in podobna vprašanja niso tuja, a pogosto zamegljena in zabrisana meja predstavlja večno uganko še tako izkušenim in previdnim. Če bi znali predvideti bodočnost, nezgod enostavno nebi bilo. Življenje je kruto, vendar alpinizem kljub svojim specifičnim zahtevam po varnosti še zdaleč ni najnevarnejše početje na tej zemlji. Večina povprečnih ljudi se sploh ne zaveda koliko nevarnostim smo vsakodnevno izpostavljeni v povsem običajnem gibanju tu na trdnih tleh, daleč vstran od gora.

Tomaž Humar je živel na svoj način, bil je zelo uspešen alpinist in reševalec in kot takega ga velja ohraniti v trajnem spominu.

Mijo Kovačevič

Nekaj njegovih pomembnejših vzponov:

* April 2005, Cholatse (6440 m), severna stena
* December 2003, Aconcagua (6960 m), južna stena
* Oktober 2002, Shishapangma (8026 m)
* 1999, Dhaulagiri I (8167 m), severna stena
* 1999, Dhaulagiri I (8167 m), južna stena
* 1998, El Capitan
* 1997, Pumori (7165 m), jugovzhodna stena
* 1997, Labouche (6119 m), severozahodna stena
* 1996, Bobaye (6808 m), severozahodna stena
* 1996, Nuptse W2 (7742 m), zahodna stena
* 1994, Ganesh V (6986 m), jugovzhodna stena
* 1994, Annapurna (8091 m), severna stena

Povezave do sorodnih objav

G-L Ob slovesu od Humarja
G-L Tomažu (Janko Oprešnik)
G-L Naš Tomaž (Dejan Koren)
Ona Njegove besede bodo šepetale, vedno (Taja Zuccato)
Playboy V spomin Tomažu Humarju (Tadej Golob)
:polet Koga bogati ljubezen, ki jo prinaša (Mateja Svet)
Dobro Jutro Z druge strani morene (Gorazd Suhadolnik)
Dobro Jutro Tomaž Humar, alpinist (Mire Steinbuch)
Jana Poslednje slovo od Humarja (Renata Ucman)
Dnevnik Smrt v Himalaji (Aleš Kocjan)
Obvestila PZS In memoriam (Tone Škarja)
Stewart’s blog Alpinist Tomaz Humar Dies on Nepalese Peak
Telegraph UK Tomaž Humar
G-L / Kamniški Občan Častni občan občine Kamnik