ŠAO VelenjeSobota 28. 2. 2026. Ob štirih zjutraj smo štartali iz Velenja proti Ljubelji. Še v temi (5.45) smo z gručo ljudi stopali po starem smučišču. Hitro smo napredovali, saj ob tako zgodnji uri ni nihče bil dovolj drzen, da nam sledi do željene Rožičeve smeri. Pod smerjo smo opazili, da je bil samo majhen bel jezik zalit v spodnjem težavnem delu, zato smo se napotili malo naprej v Frelihovo grapo, ki je izgledala mikavna. Celoten sneg ni bil povsem predelan, a se je dalo hitro napredovati. Na enem skalnem skoku smo se navezali in že ob osmih bili na vrhu. Sestop po Sestopni in bili smo pod Desno grapo. Ta je spet ponujala manjši skok, a brez večjih problemov. Malo daljši sestop po Sestopni in za povrh smo šli še v Zeleniško. Po informacijah soplezalcev, ki so se napravljali za v Rožičevo, naj bi Zeleniška imela dokaj nepredelan sneg z enim skalnim skokom v osrednjem delu. Res je bilo tako. Za skok smo zobet razvili vrvi in varno ter hitro napredovali do iztopa. Sledil je še lep greben proti vrhu Begunjščice po zmerno nepredelanem snegu. Na vrhu so nam ptice jedle iz rok, smučarjev pa je bilo kot na smučišču. Sestopili smo po Centralni in v času kosila bili pri avtu. Lepi razgledi, solidne razmere, ki jih je bilo vredno izkoristiti.
Plezali smo:
Vid, Žan, Zubi, Huljo
Frelihov žleb IV/II-III 180 m
Desna grapa IV/III 250 m
Zeleniška: III/2-3; 200m
