Ledni teden v Logarski dolini

Začetek leta 2026 je postregel s pravo zimo. Drugi teden v januarju so se temperature tudi v dolini spustile krepko pod ničlo, več dni zapored je snežilo in tako je tudi v dolini nastala lepa snežna odeja. ŠAO člani smo še posebej pozorno spremljali temperature v Logarski dolini, mrzlično iskali informacije po vseh mogočih spletnih straneh in socialnih omrežjih, da smo potrdili svojo domnevo – da, v Logarski dolini so se po več letih spet naredili slapi. Gremo v soboto ali v nedeljo? Vremenska napoved je bila ugodna za oba dva dneva in ne moremo čakati niti dan več.

Slap Palenk, WI3, 100m

Za začetek izberemo slap Palenk, ki se nahaja za hotelom Plesnik. Prvi raztežaj je lepo narejen, ni pretežek in zelo lepo plezljiv. Za njim prispemo na lepo široko polico, ki omogoča nadaljnji vzpon po levi ali desni strani. Obe sta lepo narejeni in cepini lepo »razbijajo« led. Višje v raztežaju na nekaterih delih led postane tanjši in slap kar »moker«. Proti koncu pa sledi še mešanica plezanja / pohoda do vrha. Slap Palenk preplezamo skupno tri naveze, za plezanje porabimo uro in pol.

Slap pod Sušico, WI5+, 150m

Ker nam energije ne manjka se odločimo, da gremo pogledat naprej po dolini in zavijemo iz glavne ceste, po kateri trenutno tečejo smučarji tekači, proti Klemenčni jami. Po dobrih petih minutah hoje, se nam pogled odpre na mogočen slap Sušica.

Prvi raztežaj, dolg ca. 40m se razteza v nebo in ni mu videti konca. Na začetku se zelo lepo pleza, zaradi kar nekaj navez pred nami so se na nekaterih mestih naredile skoraj »stopnice« in hitro napredujemo navzgor. Vendar je proti koncu raztežaja občutek popolnoma drugačen. Slap se »postavi pokonc«, občutek zelo vertikalen, kar k sreči traja le nekaj metrov. Sledi plezanje / hoja po grabnu do prvega sidrišča in še potem naprej do naslednjega slapa. Tukaj je led tanjši, zato se odločimo za bolj levo varianto, ki nam omogoča več vmesnega varovanja. Po začetnem vertikalnem delu, ki traja približno 20m, spet sledi mešanica lednega plezanja in drytooling-a do konca raztežaja, saj se pod novozapadlim snegom skriva razgibana podlaga. Sestopimo po planinski poti.

Plezali smo: Jure Premelč, Tina Kotnik, Vida Štiglic – Palenk & Slap pod Sušico

Centralni Ivovec, WI3, 90m

Po odplezanem Palenku se Monika odloči za raziskovanje Logarske doline in kasneje tudi za kavico ob kaminu, midva z Juretom pa se odpraviva z našo druščino proti centralnem Ivovcu. Jure potegne prvi raztežaj in me varuje. Krajši drugi raztežaj naredim po levi kjer previdno raziskujem skalo pod snegom in počasi popikam in zatikam po skali do zadnjega skoka, kjer se združimo z našo druščino. Zadnji skok je bil bolj skop, kar se tiče debeline ledu in ozkega izhoda. Po preplezanem zadnje skoku, se nama pridruži še Klemen in skupaj sestopimo proti dolini.

Plezali smo: Tilen Legnar, Monika Legnar, Jure Šilc – Palenk & Centralni Ivovec

Desni Ivovec, WI4– ⁄ 4, 180m

Po uspešno zaključenem centralnem Ivovcu sva se Vid in Žan odpravila pogledati tudi stanje levega in desnega Ivovca. Zaradi priročne bližine in dolžine slapu sva se odločila za desnega (180m WI4– ⁄ 4). Ledne razmere so bile veliko boljše kot v centralnem, 16cm vijaki niso imeli nobenih bližnjih srečanj s skalo. Sestop je bil nekoliko neroden zaradi slabe zime in nepredelanega snega.

Plezali smo: Vid Sovič, Žan Kondrič Štelcer, Klemen Brinovšek – Palenk & Centralni Ivovec & Desni Ivovec

Besedilo: Vida Štiglic, Tilen Legnar, Žan Kondrič Štelcer